Ameriški predsednik Joe Biden je nedavno na televiziji javno izjavil, da je pandemije konec. Iz svetovne zdravstvene organizacije je nekaj dni prej prišlo sporočilo, da je konec pandemije že na vidiku. Pa je res?
Večina Evrope in zahodnega sveta se obnaša, kot da pandemije res ni več. PCT je zgodovina, mask – razen v zdravstvenih ustanovah – ne nosi skoraj nihče več, zanimanje za cepljenje pa se, kljub posodobljenemu cepivu, ki naj bi nudilo boljšo zaščito pred omikronom, meri v enomestnih številkah.
Številke hospitaliziranih in umrlih kažejo, da je omikron manj nevaren kot prejšnje različice. Tisti, ki ga prebolijo, večinoma pripovedujejo o podobnih simptomih kot pri prehladu. Le ena manjša neprijetnost obstaja – nihče dejansko (še) ne ve zagotovo, kakšne bodo dolgoročne posledice covida.
Se pa kažejo obrisi, in ti, kot je videti, ne prinašajo dobrih novic. Dva dni po izjavi ameriškega predsednika, da je pandemije konec, so bili v reviji Nature Medicine objavljeni rezultati obsežne, leto dni trajajoče raziskave. Ta je pokazala, da pri ljudeh, ki so preboleli covid, še po enem letu obstaja večje tveganje za različne možganske poškodbe kot pri tistih, ki so se okužbi in bolezni uspeli izogniti.
»Rezultati kažejo uničujoče dolgotrajne učinke bolezni covid-19,« je dejal Dr. Ziyad Al-Aly z Washingtonske univerze. Pogled na številke pokaže, da ne pretirava. Pri ljudeh, ki prebolijo covid, obstaja 77 odstotkov večje tveganje, da bodo imeli težave s spominom ali t. i. možgansko meglo, ki je ena najpogostejših posledic prebolele okužbe.
Pri prebolevnikih prav tako obstaja 50 odstotkov večja verjetnost, da bodo doživeli ishemično možgansko kap, ki je posledica krvnih strdkov. Seznam pa je še daljši: 80 odstotkov večje tveganje za kap, 43 odstotkov večja verjetnost za težave z duševnim zdravjem, kot sta anksioznost in depresija, 35 odstotkov večja verjetnost za kronične glavobole in 42 odstotkov večje tveganje za gibalne motnje, kot je tresavica.
Ko prebolimo covid, se možgani skrčijo do 2 odstotka
Tudi druge raziskave so pokazale, da covid še zdaleč ni »samo prehlad«. Raziskovalci z Oxfordske univerze so že spomladi objavili rezultate študije, ki se je prav tako osredotočila na posledice, ki jih preboleli covid pušča na možganih.
Ugotovili so, da je pri prebolevnikih še več mesecev po okužbi mogoče zaznati od 0,2 do 2-odstotno izgubo sive materije. Z drugimi besedami – možgani se zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2 zmanjšajo do 2 odstotka, stanje pa se ne popravi še več mesecev po preboleli okužbi. Pri čemer sprememba ni samo fiziološke narave. Spremembe v možganih se kažejo tudi na poslabšanih miselnih sposobnostih, točneje, poslabšanju sposobnosti reševanja zapletenih nalog.
Dolgi covid
Približno 10 odstotkov prebolelih se še mesece po okužbi sooča s poslabšano kakovostjo življenja, ki se lahko kaže v obliki kronične utrujenosti, bolečin nepojasnjenega izvora, težav s spominom in koncentracijo, nevroloških motenj, duševnih motenj in drugih znakov, ki nimajo jasnega fiziološkega izvora.
Pri nekaterih te težave sčasoma izzvenijo, pri drugih vztrajajo in za zdaj še ni mogoče vedeti, ali bodo z njimi zaznamovani za vse življenje.
Deset odstotkov se morda ne zdi veliko, a če se je težko postaviti v kožo človeka, katerega življenje lahko nikoli več ne bo takšno kot pred okužbo, poglejmo, kaj to pomeni z vidika države in družbe.
V Sloveniji je približno 920.000 delovno aktivnih ljudi. Če vsakdo preboli covid, to pomeni, da bo 92.000 oseb občutilo njegove dolgotrajne posledice, ki imajo med drugim za posledico tudi nezmožnost ali zmanjšano sposobnost za delo. Za lažjo predstavo: približno toliko je delovno aktivnih prebivalcev Ljubljane.
92.000 dolgotrajnih bolniških odsotnosti in potencialnih invalidskih upokojitev. Če nam že za osebne stiske ni mar – ali si kot družba in država lahko privoščimo takšen izpad delovne sile?
Medtem pa …
In medtem ko se na videz zdi, da težav ni več, da je covid samo še »navaden prehlad«, tam zunaj nastajajo nove mutacije, s katerimi utegne virus postati še bolj nalezljiv. V severni in zahodni Evropi se že začenja nov velik val okužb, pri čemer okužbe z novo, podrazličico BA. 5.2.1.7 (BF. 7), ki se širi še hitreje, predstavljajo že desetino (Danska, Nemčija, Francija) ali celo četrtino (Belgija) novih okužb.
A.M.
Viri: Reuters, WebMD, JAMA, TheLocal.dk
