Intuicija velja za nekoliko težje določljivo področje. Pogosteje jo imenujemo z izrazi, kot so občutek, notranji namig, notranji glas ipd. Kakršenkoli je že naš odnos do intuicije, ne spremeni dejstva, da je intuicija resnična. Intuicija velja za nekoliko težje določljivo področje.
Pogosteje jo imenujemo z izrazi, kot so občutek, notranji namig, notranji glas ipd. Kakršenkoli je že naš odnos do intuicije, ne spremeni dejstva, da je intuicija resnična. Pomaga nam, da v trenutku preberemo in razumemo druge ljudi. Če smo pozorni na svoja občutja, lahko o sogovorcu oz. komerkoli drugem kar naenkrat povemo zelo veliko. Pri tem nas ovira racionalno razmišljanje. Našega srca preprosto ne slišimo, saj je naše “racionalno brbljanje” v mislih tako glasno, da je vsa pozornost usmerjena tja.Sledi, da je sposobnost načrtne uporabe intuicije neposredno povezana z našo sposobnostjo nadzora naših misli. Načrtno delo z intuicijo zahteva dnevno pozornost in je nekakšna nikoli dokončana zgodba.
Po eni strani se moramo ves čas truditi, da jo enakovredno vključujemo v naše sklepe, podrugi strani pa imamo opravka z okoljem, ki tega dela razumevanja sveta ne
priznava kot verodostojnega.
Za začetek se lahko namesto osredotočanja na nekakšen “tihi” notranji glas, osredotočimo na telo.
Občutek, ki ga imamo v posameznih situacijah v želodcu, je dovolj zgovoren sam po sebi. Večina nas dobro pozna občutek “metuljčkov” ob zaljubljenosti, stiskanje v želodcu ob tremi pred nastopom, ali pa tresenje kolen, ko nas zagrabi strah. Seveda so omenjena stanja skrajna po svoji jakosti. Prepoznavanje veliko bolj nežnih občutkov v telesu pa predstavlja dobro popotnico za globlje razumevanje intuicije.
Zelo dobro raziskana je neposredna povezava med uspehom in sposobnostjo sprejemanja hitrih odločitev. Uspešni in karizmatični ljudje so sposobni zelo hitrih odločitev in po pravilu so potem s temi odločitvami tudi zelo zadovoljni. Dokler ne razvijemo dobre povezave z občutji ob novo nastali situaciji, porabimo kar precej časa, preden sprejmemo dokončno odločitev. Eden od pomembnejših razlogov, da ne sprejmemo dokončne odločitve, je prav naša nepripravljenost slišati notranji glas (sprejeti občutja v dani situaciji).
uporabe intuicije, kjer se lahko naučimo še hitreje prepoznavati njena sporočila. A obisk takšnih delavnic seveda ni nujen. Vse, kar je res “nujno”, je, da začnemo čim prej upoštevati občutja, ki jih imamo v posamezni situaciji.Pri načrtnem delu z intuicijo si je potrebno vzeti čas, se naučiti biti sam s svojimi mislimi.
Enostavna tehnika, ki nam je lahko v veliko pomoč, je, da v mislih sedemo na oblak ter na svoje življenje pogledamo s ptičje perspektive. Opazujmo sebe, okolico, predvsem pa bodimo pozorni na misli, ki jih imamo ob tem. Zaznajmo našo naravnanost. Smo pozitivno naravnani do sebe in svojih ciljev, ali ne? Če nismo pozitivno naravnani, je interpretacija sporočil iz naše notranjosti lahko precej drugačna, kot pa v primeru negativne naravnanosti.
Eden od nasvetov, ki sem jih tudi sam osvojil v zvezi z intuicijo, je: “Poslušaj in ukrepaj. Ne razpravljaj, temveč deluj.” Ko slišimo notranji glas, ali se nam zazdi, da je tako prav, delujmo tako, kljub temu da mogoče ne razumemo dobro, zakaj naj tako delujemo? Nikjer seveda ni rečeno, da ga kdaj pa kdaj ne bomo tudi pihnili. Vendar pa se bo sčasoma tudi na tem področju izoblikovala “dobra praksa”. Naše odločitve bodo vedno bolj skladne z notranjimi občutji in tako tudi vedno bolj “pravilne”. Torej vedno bolj usklajene z našim notranjim bistvom.
Včasih se zgodi, da se nam bo kaka dejavnost zdela popolnoma izven naše začrtane poti, vendar to samo po sebi še ne pomeni prav veliko. Če bi bilo vse na naši poti do ciljev zgolj znotraj naše poti tako, kot si mi to zamišljamo, potem na poti do ciljev pravzaprav nič ne rastemo. Le izvajamo že znane dejavnosti na nekoliko novejši način. To pa seveda ne prispeva prav veliko k našemu razvoju.
Obvladovanje oz. bolje rečeno sprejemanje intuicije potrebuje svoj čas. Bodimo blagi do sebe in začnimo z manjšimi stvarmi. Začnimo intuicijo sprejemati pri manj pomembnih zadevah oz. situacijah.
Izberimo si primeren čas, ko smo sami s seboj. Nekateri imajo raje jutro, po možnosti takrat, ko ostali še spijo, drugi imajo raje trenutke med kopanjem in ležanjem v kadi, tretji med tekom ipd.
Omenimo še to, da otroci naravno upoštevajo svojo intuicijo. Tudi mi smo bili nekoč otroci. Naravno smo iskali rešitve znotraj polja vseh možnosti za razrešitev težav, s katerimi smo se soočali v danem trenutku.
Čas je, da s tem nadaljujemo.
Srečno!
Več o Edvardu Kadiču na:
www.edvardkadic.com
Ali se velikokrat zanesete na svojo intuicijo? Kaj se takrat vprašate?
