INTERVJU: Boštjan Zrimšek: V nekaj dneh razvili razkuževalno napravo

Nove, spremenjene in zahtevne razmere lahko v ljudeh prebudijo nove ideje in zagnanost. Čeprav spopadanje z epidemijo zahteva ohranjanje fizične razdalje med ljudmi, po drugi strani krizne razmere delujejo povezovalno.

Posamezniki po vsem svetu se povezujejo ter prispevajo svoje znanje za spopadanje z največjim zdravstvenim in družbenim izzivom tega stoletja. Rojevajo se nove ideje, nastajajo novi izdelki. Eden takšnih je tudi naprava za dezinfekcijo s svetlobo UV-C, ki jo razvija zagnana ekipa iz Cerknice. Pogovarjali smo se (na daljavo seveda!) z Boštjanom Zrimškom, idejnim očetom in vodjo projekta razkuževalne naprave za vsak dom.

Ideja za razkuževalno napravo se je najbrž porodila zaradi koronavirusa, ko povsod slišimo in beremo: razkužujte, razkužujte, razkužujte. Verjetno niste bili edini s takšno idejo v teh dneh. Kaj je bilo tisto, da ste si rekli “to bomo naredili” in idejo razvili do delujočega izdelka?

Ja, trenutna situacija je res povod za razvoj tega aparata, saj menim, da bo po sami epidemiji naše življenje malce drugačno. Kot smo pri nas pred leti ob žledu kupili agregat in predelali hišno elektro napeljavo na možnost poganjanja preko agregata, bomo sedaj začeli redno uporabljati UV-C razkuževalnike.

Razmišljam kar za leto naprej, ko nam bo poleg bolj rednega umivanja čisto normalno, da ob prihodu domov dezinficiramo predmete, ki prenašajo največ mikroorganizmov. Mednje sodijo mobilni telefoni, ključi, prenosniki, torbice, stvari iz trgovine … Z rednim dezinficiranjem tako zelo zmanjšamo prenašanje ter širjenje bakterij in virusov.

Razkuževanje s svetlobo UV-C. Tisti, ki smo bili veliko po bolnišnicah, dobro poznamo tovrstne svetilke. Izbrali ste torej že poznan in preizkušen način razkuževanja ter ga prilagodili za uporabo doma, za razkuževanje predmetov. Kako deluje?

Pred UV-C sevanjem nas že sedaj varuje kisik, ki se tako spreminja v ozon (O3). Svetloba je sestavljena iz večjega spektra valovanj, med njimi tudi z UV žarki. UV-A žarki povzročijo lepo porjavelost kože, medtem ko se UV-B žarki uporabljajo v kozmetiki in zdravstvu. UV-C žarki so ravno zaradi germicidnega valovanja primerni za uničevanje živih organizmov, saj pri obsevanju UV-C svetloba uničuje zapise v DNK in RNK molekulah, kar pomeni, da se bakterije in virusi ne morejo razmnoževati naprej.

Svetloba UV-C uničuje mikroorganizme, a je tudi nevarna, če ji je človek neposredno izpostavljen. To moramo omeniti, da ne bi kdo namestil žarnice UV-C v prostor in mislil, da je naredil nekaj dobrega. Kako je pri vaši napravi poskrbljeno za varnost? Najbrž bo na njej tudi opozorilo, naj ljudje vanjo ne postavljajo hišnih ljubljenčkov?

Z UV-C svetlobo je treba ravnati previdno. Zato nas je pri izdelavi tega aparata vodilo ravno to, da vključimo več načinov preprečevanja napačne uporabe. Med drugim ima naprava vgrajeno “otroško ključavnico”, s katero je otrokom težje uporabiti aparat, dodane imamo senzorje, ki izklopijo svetila v primeru odpiranja med samim delovanjem, in uporabljena je še dodatna elektronska zaščita, ki onemogoča “hackanje” aparata, da bi deloval brez senzorske zaščite.

Zavedamo se, da morajo biti vsi ukrepi varovanja zagotovljeni, da se aparat lahko varno uporablja. Podobno je pri delu z mikrovalovno pečico, ki jo dnevno varno in enostavno uporabljamo.

Čeprav dejanskih raziskav še niso naredili, je vseeno prvo pravilo, da se ne osvetljuje živih bitij (ljudi, živali, rastlin). So pa pred kratkim znanstveniki ugotovili, da v še krajšem spektru (sevanje nekje okrog 220nm), ki so ga poimenovali “Far UV-C” ni poškodb tkiva in pomeni, da je uporaba teh valovnih dolžin neškodljiva za človeka. Komaj čakam, da bomo te žarnice lahko dobili in uporabili v naših napravah.

Zamisel za dezinfekcijsko napravo s svetlobo UV-C ste v nekaj dneh pripeljali do delujočega prototipa. V tem času, ko se moramo držati vsak zase, je bilo to najbrž kar izziv. Kaj je bilo zahtevnejše – narediti načrt za napravo ali poskrbeti za razvoj in z njim povezano logistiko? Kako v tem času okrnjenih dobavnih poti prihajate do potrebnih sestavnih delov, se zanašate na lokalno znanje in proizvajalce?

Čas karantene, nedobavljivosti materiala in težji prenos informacij brez osebnega stika je pri tem projektu res zelo pomemben. Ker se dnevno ukvarjamo s sto in enim problemom, ki je v “normalnem” okolju enostavno rešljiv, ga zaradi karantene seveda ni tako enostavno rešiti, je že večkrat koristila prav iznajdljivost in improvizacija.

Sam se zavedam, da se moramo držati pravil in se ne izpostavljati možnosti prenosa virusa, zato se včasih zalotim, kako na dvorišču podjetja vsi v maskah kričimo eden na drugega in tako na varni razdalji izmenjujemo prepotrebne informacije in napotke. Že sedaj hvala vsem podjetjem in posameznikom, ki so pomagali pri tako pomembnem projektu s svojo odzivnostjo in pripravljenostjo pomagati.

Razkuževanje ni nekaj, kar bi lahko vzeli z levo roko. To je velika odgovornost. Kako obravnavate ta vidik? Ali je oziroma bo pred začetkom trženja izdelek laboratorijsko preizkušen, da resnično deluje in uničuje mikroorganizme?

Ravno ta korak nas še čaka. Zaradi ukrepov vlade ne morem narediti mikrobiološkega testa v lokalnem zdravstvenem domu, laboratoriji s to opremo pa tudi niso ravno na gosto posejani. Zato sem dogovorjen tako za merjenje doze sevanja kot tudi za mikrobiološko testiranje v tistem dnevu, ko bomo predstavili aparat prvim večjim strankam, takrat bo torej opravljeno tudi merjenje sevanja ter laboratorijska analiza.

Tudi to je izpeljano iznajdljivo, za kar sem hvaležen vsem deležnikom, saj bomo to lahko storili kar “na terenu” in tako spet zmanjšali možnost prenosa bolezni sedaj, ko smo vsi v karanteni.

Zanimanja za dezinfekcijsko napravo je te dni najbrž kar veliko. Delujoč prototip imate, kdaj pričakujete, da boste začeli s prodajo in kakšna bo vaša proizvodna zmogljivost? Se za izdelek zanimajo tudi podjetja in javne ustanove, morda civilna zaščita?

Zanimanje je veliko, kar “krotimo” tudi s tem, da ne objavljamo preveč informacij v času, ko je težko dobiti elemente in surovine ali pa so le-ti dražji kot navadno. Zato smo izdelke ponudili po izredno ugodni ceni najbolj potrebnim, to so domovi za starejše, ki bodo lahko utrpeli pomanjkanje mask za osebje. Ti aparati bodo zato modificirani, saj bo sevanje mnogo daljše kot potem za navadno uporabo. Z dezinficiranjem mask pa bodo uporabnost le-teh podaljšali za nekajkrat.

To so sedaj že “medicinske” zadeve, saj so ene informacije v prid takemu ponovnemu razkuževanju (bolje, kot ne imeti mask), druge pa so do tega zadržane, saj je tudi jasno, da v “mirnodobnem” času gotovo ne bodo mask za enkratno uporabo uporabljali večkrat. Smo v čudnih časih, ko osebje v bolnicah uporablja avtoličarske obleke, smučarske maske in vizirje, narejene na 3D tiskalnik, zato lahko tudi tak aparat pomaga z učinkovito dezinfekcijo.

Ne posegamo pa v medicinsko področje uporabe UV-C dezinficirnih naprav, zato bo potem na voljo aparat predvsem za domačo uporabo.

Vaša podjetniška pot je zanimiva. Po izobrazbi ste iz elektro stroke, vendar se že mnogo let ukvarjate s trženjem. V zadnjih letih smo vas lahko srečali na različnih prireditvah po Sloveniji, kjer ste bili prisotni z retro fotoprikolico. Sodelujete tudi pri projektu oživljanja starih radijskih sprejemnikov. Strast za trženje in strast za tehniko torej. Ste tudi ljubitelj teka in pohodništva, še posebej radi imate domače Cerkniško jezero in Slivnico. V stvari, ki se jih lotite, vedno daste 100 odstotkov sebe. Kakšen je vaš moto, kaj vas navdihuje in žene naprej?

Ob prihodu epidemije smo v trenutku ostali brez posla in projektov. Potreboval sem nekaj dni, da sem prišel k sebi, saj je na prihodke podjetja vezanih več ljudi in cela moja družina. Ker vseeno ne morem ležati in čakati, da vse to mine, sem vzel prihranke in jih investiral v nakup opreme ter začel!

Ne vem, kako bo, če se projekt sfiži, kar sedaj niti ne razmišljam, saj imamo denarja le še za kak mesec za najnujnejšo hrano in plačilo računov. Vem pa, da je to treba narediti sedaj! Ko sem se aktiviral ob žledu in poplavah v Cerknici, tudi nisem razmišljal, ali je to ekonomično ali ne. Takrat je treba storiti to, za kar si poklican.

Tudi zdaj predajam prvi aparat v uporabo, pa sploh ne vem, kdaj bom plačal ves vložek v ta projekt. Vem pa, da se bo nekaj “zgodilo”, kot se je tudi pri poplavah in drugih izzivih v podjetju: na koncu se stvari uredijo (če se ne, potem še kljub temu ni konec). Tako je tudi Fotoprikolica projekt, ki ga delamo z dušo in nam šele sedaj vrača denar. Tako bo tudi z UV-C dezinficirnimi aparati, saj mislim, da je to tudi zanimiva tržna niša. Sedaj pa razmišljam samo to, da jih čim prej spravimo do ljudi, ki jih najbolj potrebujejo.

A.M.