Poznate razliko med mikrobiomom in mikrobioto? Mikrobiota opisuje le mikroorganizme (bakterije, viruse, arheje, glive ipd.), medtem ko mikrobiom zajema njihov genetski material. Opisuje torej, kaj lahko ti mikroorganizmi počnejo, od presnove, vpliva na imunski sistem, kako sodelujejo pri prebavi ipd. Lahko bi rekli, da so mikrobiota prebivalci t.i. mikroorganizmi, mikrobiom pa je knjižnica vseh njihovih navodil. Vendar se pri vsakdanji rabi npr. v komunikaciji z otroki ali z laično javnostjo običajno uporablja izraz mikrobiom, ker zajema širši kontekst vpliva mikroorganizmov na zdravje.
V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z dr. Ajdo Marič, doktorico biotehnologije, ki s strastjo raziskuje svet mikroorganizmov in njihovo ključno vlogo pri našem zdravju. Pojasnila nam je, zakaj je črevesni mikrobiom temelj dobrega počutja – in zakaj je pomembno, da o tem začnemo govoriti že z otroki.
Kakšno vlogo imajo mikroorganizmi v našem telesu, posebej v črevesju?
Dr. Ajda Marič: Mikroorganizmi naseljujejo naše telo, od zunaj in od znotraj. Najdemo jih lahko na koži, v nosu, pljučih, ustih, črevesju, intimnih predelih ipd. Trenutno je najbolj raziskan črevesni mikrobiom, saj ga opisujejo kot druge možgane. Pomaga nam pri presnovi hranil, zdravil, vzdrževanju pregrade črevesne sluznice, imunomodulaciji in zaščiti pred patogeni oz. škodljivimi mikroorganizmi. Vpliva tudi na naše razpoloženje in duševno zdravje. Na podlagi tega lahko rečem, da je ključen za splošno zdravje in preprečevanje bolezni.
Kateri so najpogostejši miti ali napačne predstave o “zdravem mikrobiomu”?
Dr. Ajda Marič: Trenutno si znanstveniki še niso enotni, kaj točno pomeni zdrav mikrobiom, saj se lahko sestava zdravega mikrobioma zaradi genetskih, prehranskih in okoljskih razlik med posamezniki zelo razlikuje. Strinjajo pa se, da so pomembni:
Raznolikost in ravnovesje, torej širok spekter bakterijskih vrst, predvsem Bacteroidetes in Firmicutes. Pri tem je ključno ohranjanje ravnovesja med mikroorganizmi in preprečevanje prekomerne rasti škodljivih bakterij.
Vpliv prehrane in življenjskega sloga: Prehranske navade, na primer uživanje velike količine vlaknin (30 g/dan), in dejavniki življenjskega sloga pomembno oblikujejo črevesni mikrobiom. Prehrana, bogata z različnimi hranilnimi snovmi, podpira zdrav mikrobiom, saj prispeva k večjemu številu koristnih bakterij.
Kako lahko skrbimo, da bo naš črevesni mikrobiom v ravnovesju?
Dr. Ajda Marič: Pri ohranjanju ravnovesja oz. stabilnega črevesnega mikrobioma je pomemben celostni pristop. Poskrbite za zadosten vnos raznolikih rastlin, kamor spadajo polnovredna žita, zelenjava, sadje, oreščki, semenke, stročnice, začimbe pa tudi glive, čeprav niso rastline. Lahko si zadate izziv, da v enem tednu pojeste 30 različnih rastlin. Potem kakovosten spanec, zadosten vnos vode, gibanje in zmanjšanje stresa. Začnite z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju, saj lahko naredijo veliko razliko za vaše zdravje.
Kdaj je pravi čas, da začnemo skrbeti za črevesni mikrobiom? Je to nekaj, kar je pomembno samo za odrasle?
Dr. Ajda Marič: Vsekakor ne, pravzaprav je pomembno, da začnemo že pri otrocih. Zdrav črevesni mikrobiom pri otrocih vpliva na imunski sistem, zmanjša tveganje za alergije, ekceme ali celo avtoimunske bolezni kasneje v življenju.
Črevesni mikrobiom se začne oblikovati že pred rojstvom v maternici, na to vpliva prehrana in ustno zdravje nosečnice. Največja poselitev z mikroorganizmi pa se zgodi med porodom, nato vpliva, ali je dojenček dojen, delno dojen ali hranjen z adaptiranim mlekom, pričetek uvajanja goste hrane, sorojenci in okolje v katerem živimo. Nekje do 3. leta starosti se pri otrocih razvija črevesni mikrobiom. Vendar se tudi kasneje lahko še spremeni, kar pa je odvisno od različnih dejavnikov. Sem spadajo način prehranjevanja, bolezni, stres, zdravila, onesnažila, ki so v okolju, ipd. Zato je ključno, da že zgodaj spodbujamo raznolik in uravnotežen črevesni mikrobiom.
Imate morda kak predlog, kako se tega lotiti?
Starši oz. skrbniki smo najboljši zgled. A pri natrpanem urniku in poplavi informacij je to lahko izziv. Zato sem napisala pravljico Ditka Ritka in Jakec Kakec, misija ŠTRBUNK, ki na zabaven in razumljiv način razloži, kako lahko podpremo zdravje črevesja, tako pri otrocih kot pri odraslih. Vsebuje nasvete o prehrani, življenjskem slogu in najnovejše znanstvene ugotovitve. Knjigo lahko najdete na www.ajdamaric.si
Kako vaša znanstvena podlaga in izkušnje kot mama vplivajo na ustvarjanje zgodb za otroke?
Dr. Ajda Marič: Združila sem različne stvari, od tega, da bi otroke navdušila nad nevidnim svetom mikroorganizmov, nad znanostjo, potem pa tudi različna dognanja o otroških možganih. Torej, kako jim predstaviti stvari, da jih bodo razumeli. Primer je recimo uporaba besede ne. Mlajši otroci je še ne razumejo, starejši pa jo lahko čez dan tolikokrat slišijo, da jo enostavno preslišijo. Pomembna je vključitev humorja in tem, ki so zanimive otrokom.
Nam opišete, kako je nastala pravljica. Je to, kar lahko preberemo v slikanici, to, kar ste najprej napisali?
Dr. Ajda Marič: Prvi osnutek je nastal pred štirimi leti na delavnici Pisalni stroj, kjer smo si med udeleženci podelili napisano in prejeli povratne informacije. Nato sem zavihala rokave in popravila besedilo. Povezala sem se tudi z ilustratorko Ireno, s katero se poznava že iz otroštva, in jo prosila za okvirne ilustracije. Naredila sem prototip zgodbe in ga poslala kolegicam z otroki. Ko sem zbrala povratne informacije, sem ponovno zavihala rokave. Hkrati sem pregledala otroške slikanice, ki so mi bile všeč in kaj točno mi je bilo všeč, da sem nato testirala različne vsebine, ki so v pravljici. Slikanico sem brala tudi v treh različnih šolah in opazovala odzive otrok, kje so se počutili malce zmedeno. Tako sem dobila predloge in jih predala Ireni, na kaj naj bo pozorna pri pripravi ilustracij. Pogovarjala sem se tudi z založniki in različnimi avtoricami, da sem spoznala knjižni svet in kaj je pomembno. Kasneje sem se povezala tudi z literarnima urednicama, s katerima smo še izboljšale besedilo. Obiskala sem še eno pisateljsko delavnico Tatjane Plevnik in na podlagi pridobljenega znanja ponovno spreminjala besedilo. Končna verzija je zelo drugačna od prvega osnutka.
