Dihanje je več kot le refleks; je vez med življenjem in našo dušo. Ko sem pričel z raziskovanjem za knjigo Moč dihanja, sem odkril teorijo, ki predlaga, da je življenje omejeno s številom vdihov, ne let. Ta misel, ki se morda sprva zdi temačna, v resnici ponuja osvobajajočo priložnost: če upočasnimo svoj dih, lahko razširimo svoje življenje.
Pridružite se prvi vaji
Za začetek pripravite štoparico na vašem pametnem telefonu in izmerite, koliko vdihov in izdihov opravite v eni minuti. En vdih in izdih štejte kot eno število, nato naslednji vdih in izdih kot drugo, in tako naprej do konca minute. Povprečje, ki ga najdete na spletu, znaša 16 vdihov na minuto, s povprečnim razponom med 12 in 20 vdihov. Katero število boste zabeležili vi?
Analiza rezultatov
Ko opravite to vajo, boste morda presenečeni, da je vaše število nižje od povprečja—ne pohitite z zaključki. Ključno sporočilo te vaje ni le število vdihov, ampak uvid, da se pri zavestnem dihanju tempo dihanja upočasni. Z zavestnim dihanjem ne le znižujemo število vdihov, ampak tudi podaljšujemo svoje življenje. To odkritje ne prinaša le upanja, ampak tudi osvoboditev.
Povezava med dihanjem in dolgoživostjo
Znanost nam ponuja vpogled, ki podpira intuicijo o moči dihanja. Raziskave, ki jih je izvedla Univerza v Buffalu, ZDA, potrjujejo, da je pljučna funkcija ključni napovednik dolgoročnega preživetja. V študiji, ki je trajala skoraj tri desetletja in vključevala 554 moških in 641 žensk, starih med 20 in 89 let, so znanstveniki ugotovili, da imajo posamezniki z večjo pljučno kapaciteto večje možnosti za daljše življenje.
Pomen ohranjanja pljučne kapacitete
Po 35. letu starosti pljučna kapaciteta naravno upada za 12–27 %, če je aktivno ne vzdržujemo. Pri moških, ki so stari 35 let, je običajna pljučna kapaciteta okoli 6 litrov, pri ženskah pa 4,5 litra. To poudarja nujnost rednega izvajanja vaj za povečanje pljučne kapacitete. Večja kot je kapaciteta naših pljuč, manj vdihov potrebujemo dnevno, kar omogoča lažje in počasnejše dihanje—tako čez dan kot ponoči. Ne pozabite, pljuča so kot mišica, ki jo lahko in moramo redno trenirati.
Osebna izkušnja in priporočila
Moje osebne izkušnje potrjujejo te ugotovitve. Poleti leta 2021, ko sem začel pisati knjigo Moč dihanja, sem si izmeril takratno stanje pljučne kapacitete. Od takrat do danes sem jo povečal za dober liter in trenutno dosega 6,3 litra, kar je primerljivo s pljučno kapaciteto zdravega 35-letnika; ob objavi tega članka bom že napolnil 59. leto. Moje edino obžalovanje je, da svoje pljučne kapacitete nisem izmeril že leta 2017, ko sem zaključil trening za inštruktorja dihanja po metodi OxygenAdvantage® pri Patricku McKeownu. Od takrat vsak dan redno izvajam dihalne vaje. V primeru, da se boste odločili za dihalne vaje, vam priporočam, da si priskrbite spirometer za redno spremljanje vašega napredka.
Ponovimo. Pljučna kapaciteta vpliva na dolžno življenja. Ko izdihnemo skupno število vdihov, ki so nam določeni v življenju, umremo. Če to število vdihov dosežemo v 70 letih, bomo živeli 70 let; če to število vdihov dosežemo v 90 letih, bomo živeli 90 let. Leta so zgolj izraz časa, v katerem se naše dihanje konča. Pomembna je torej hitrost dihanja. Dihajte počasi in živeli boste dlje.
Ozrimo se še po drugih živalskih vrstah
Obstaja opazna povezava med hitrostjo dihanja in dolžino življenja različnih živalskih vrst. Vrste, ki dihajo počasneje, pogosto živijo dlje, medtem ko imajo vrste z večjo hitrostjo dihanja krajšo življenjsko dobo. Človekova povprečna hitrost dihanja je 12–20 vdihov na minuto, kar je v primerjavi z nekaterimi drugimi dolgoživimi vrstami relativno visoko. Pravilno in globoko dihanje lahko pomaga podaljšati življenjsko dobo tako, da zagotavlja boljšo oskrbo s kisikom in podpira zdravo delovanje telesa.
- Morska želva: V poprečju živi 150 let, znani so primerki, ki so živeli tudi več kot 250 let. Diha v povprečju 3–4 vdihe na minuto in lahko zadrži dih tudi več kot eno uro. Prednosti zadrževanja diha vam razložim v nadaljevanju.
- Grenlandski kit: Povprečna življenjska doba okoli 200 let. Lahko zadrži dih za več kot uro, kar kaže na nizko frekvenco dihanja.
- Slon: Povprečna življenjska doba 60–70 let. Naredi le 4–5 vdihov na minuto.
- Pes: Človekov najboljši prijatelj živi v povprečju 7–13 let in njegova frekvenca dihanja je 10–35 vdihov na minuto v mirovanju. Ko laja ali teče, se dvigne na tudi 60 vdihov na minuto.
- Morski prašiček: Povprečna življenjska doba 4–8 let in frekvenca 42–105 vdihov na minuto.
- Človek: Povprečna življenjska doba, glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2019, je 72,6 leta. Povprečna hitrost dihanja je 12–18 vdihov na minuto.
Iz vseh zgornjih primerov različnih vrst je jasno, da živali, ki živijo dolgo, dihajo manjkrat na minuto, medtem ko tiste s krajšo življenjsko dobo dihajo večkrat na minuto.
Zgodba o želvi in zajcu
Pripoved o tekmovanju med želvo in zajcem, povedana na nekoliko drugačen način. Želva in zajec sta se odločila za tekmo v teku. Zajec je takoj pohitel v vodstvo, a zaradi svoje hitrosti je moral dihati veliko hitreje kot običajno, saj zajci običajno vdihnejo okoli 55-krat na minuto. Zaradi napora sta tek in pospešeno dihanje hitro postala utrujajoča, zato si je zajec večkrat moral vzeti odmor za počitek. Želva pa je tekmovala drugače; začela je počasi in ves čas vzdrževala enakomeren ritem hoje. Ker ni hitela, ni potrebovala pospešenega dihanja, saj želve dihajo le 3-4-krat na minuto. Ta počasna, a stalna hitrost ji je omogočila, da je progo prehodila brez postankov in na koncu slavila zmago.
Preprosta, a učinkovita dihalna tehnika
Zavedanje lastnega diha je lahko ključno orodje za izboljšanje vašega splošnega zdravja in dobrega počutja. Preprost, a izjemno učinkovit pristop, ki sem ga podrobno opisal v knjigi Moč dihanja, je lahko vaš prvi korak k mirnejšemu in bolj zdravemu življenju. Vsakodnevna praksa počasnega dihanja, s štirimi sekundami vdihavanja skozi nos, dvema sekundama zadrževanja sape, in štirimi sekundami izdihavanja, lahko znatno vpliva na vašo psihično in fizično stanje.
Na ta način zmanjšate svoje dihanje na šest vdihov na minuto, kar je 2- do 3-krat manj kot običajne frekvenca dihanja. Poleg tega vam bo ta preprosta dihalna vaja pomagala zmanjšati stres, izboljšati koncentracijo in celo podaljšati življenjsko dobo. Priporočam, da si večkrat dnevno vzamete od 30 sekund do minute časa za izvedbo vsaj 3 do 5 takšnih zavestnih dihov.
Začnite z zavestnim dihanjem in odkrijte, kako globoko in trajno lahko izboljša vaše življenje. Priporočam knjigo Moč dihanja, raziskujte naprej in se prepustite transformacijski moči zavestnega dihanja. Vdihnite globoko, počasi in živite polno. Vaše zdravje in dobro počutje vam bosta hvaležna.
Janez Hudovernik
Vsebino omogoča Pro Acta d.o.o.
