Poznate pomen aminokislin za vaš imunski sistem?
Aminokisline
Aminokisline so esencialne organske spojine, katerih osnovna funkcija je, da so gradniki beljakovin. Te predstavljajo okoli 16% naše telesne teže. Vsebujejo aminsko in karboksilno funkcionalno skupino kislin.Obsežna raznolikost aminokislinObstaja 20 aminokislin, ki so sestavni del beljakovin. Aminokisline imajo tudi druge pomembne vloge v telesu, kot so: posredniki pri metabolizmu, katalizatorji za večino pomembnih reakcij v živih celicah, skrbijo za
regulacijo imunskega sistema.
Imunski sistem je zapletena mreža celic, tkiv in organov, ki varujejo človeško telo pred napadi s strani tujih organizmov, ki bi lahko privedli do bolezenskega stanja. Imunski sistem je zasnovan kot zaščita pred različnimi patogenimi organizmi: kot so bakterije, virusi, glivice in paraziti.
Dve glavni vrsti imunskega sistema sta prirojeni in prilagodljivi imunski sistem.
Prirojeni imunski sistem
Prirojen odziv je sestavljen iz generičnega mehanizma, ki uniči vdor drugih organizmov. Vnetje je pogost odziv, ki povečuje pretok krvi v okuženem območju. Pri tem uporablja spojine, kot so prostaglandini, da povzroča dilatacijo krvnih žil, kot tudi povišanje telesne temperature (vročina), ki ovira delovanje nekaterih povzročiteljev bolezni in poveča mobilnost imunskega sistema celic. Druge kemične spojine, kot so citokini, proizvedejo “interferone”, ki delujejo kot antivirusna sredstva.
Druga obrambna linija prirojenega sistema je preko delovanja levkocitov ali belih krvnih celic. Obstaja več različnih levkocitov, pri čemer so najbolj pogosti fagociti. Fagociti so celice organizma, ki so zmožne fagocitoze, to je proces, kjer fagociti pogoltnejo, prebavijo in uničijo tuje delce v organizmu s pomočjo prebavnih encimov. Te celice patruljirajo v krvnem obtoku v iskanju povzročiteljev bolezni, lahko pa se selijo tudi na določeno lokacijo (kot npr. na mesto poškodbe, kjer se je že začela okužba), kjer reagirajo na določene kemikalije, ki jih sprosti imunski sistem.Oba navedena odziva sta nespecifična in ne zagotavljata dolgotrajne imunosti proti specifičnim povzročiteljem bolezni.
Prilagojen imunski sistem
Prilagojen imunski sistem zagotavlja telo z imunskim spominom. Ta omogoča, da celice spomni na posebne povzročitelje bolezni s ciljem veliko hitrejšega odziva v primeru, da bi
bilo telo spet okuženo z istim škodljivim organizmom. Ta mehanizem uporablja celice, imenovane limfociti oz. natančneje B celice in T celice. Patogeni, ki napadejo telo, nosijo določene snovi, imenovane antigeni, ki jih limfociti prepoznajo in jih kot tujek v telesu zavrnejo. Celica B vsebuje protitelesa na njeni površini, ki se veže na antigen, da tvori kompleks antigena/protitelesa. Ta kompleks se pojavi v B celicah, se procesira in nato se določene beljakovine pojavijo na celični površini.Te beljakovine pritegnejo ujemajoče T-celice
pomagalke, ki s sproščanjem kemikalij, bolj poznanih kot citokini, aktivirajo celice B. Nato se B celice začnejo intenzivno množiti ter razvijati spominske celice oz. v plazmatke, ti sproščajo ogromno količino protiteles v krvni obtok. Ti krožijo po krvnem obtoku in se vežejo na antigene povzročitelja bolezni in jih nato označijo za uničenje preko prej omenjenih fagocitov. Protitelesa služijo tudi za neposredno uničenje povzročiteljev bolezni z vezavo strupenih snovi, ki nato postanejo neučinkovite. Nekatere B in T celice v telesu sčasoma postanejo dolgoročni spomin celic, ki lahko takoj prepozna specifične povzročitelje bolezni in sproži veliko hitrejši, močnejši odziv na isto okužbo v prihodnosti.
- Glutamin
Pri osebah z nizko
ravnjo plazemskega glutamina je lahko
moten glutaminsko-odvisen imunski odziv. To vključuje
zmanjšanje diferenciacije B-celic
v plazmatke, zmanjšano proliferacijo T-celic
in neučinkovito fagocitozo.
- Arginin
Argininska izčrpanost
lahko povzroči zajezitev T-celične
proliferacije in oslabljeno
delovanje T celic.
V odsotnosti beljakovine
arginina manjše število T-celic pomagalk vsebuje manjše število površinskih
receptorjev. Nižje število receptorjev na T-celicah
zmanjšuje delovanje imunskega sistema, saj je manj interakcije
in aktivacije B-celic.
Posledično je proizvedeno manjše število protiteles.
- Cistein
Glutation je zelo
močan antioksidant in zelo pomemben za imunski sistem. Cistein je
zelo pomemben tudi za T-celice, ker je predhodnik glutationa
tripeptida. Da pa se aktivacija
in proliferacija T-celic zgodi, se mora njihova znotrajcelična
glutation vsebina povečati do zadostne količine. Brez ustrezne cisteinske vrednosti
je glutation sinteza omejena.
Pomanjkanje beljakovin v prehrani lahko negativno vpliva na imunski sistem in negativno vpliva
na sistem T-celic. Dopolnitev teh aminokislin
lahko znatno poveča posameznikovo
sposobnost upora okužbam.
Vloga aminokislin pri zdravljenju
Aminokisline imajo določeno vlogo tudi pri zdravljenju. Kot je navedeno zgoraj, je učinkovitost T-celic v imunskem odzivu močno odvisna od nekaterih aminokislin, predvsem arginina. Dopolnjevanje prehrane z argininom in povečanje koncentracija te aminokisline v telesu lahko okrepi imunski mehanizem. Še posebej se uporablja pri pooperacijskih kirurških bolnikih, da se jim povrne nivo T-celic na normalno raven.
Zaključek
Medtem ko se uporabljajo predvsem za gradnjo različnih beljakovin, ki sestavljajo telo, imajo aminokisline tudi druge bistvene vloge pri urejanju obrambnega mehanizma telesa. Pomanjkanje nekaterih aminokislin lahko privede do slabšanja imunskega sistema in povečanja možnosti za razvoj hudih okužb. Zato je pomembno ohraniti ustrezno raven aminokislin v telesu zgolj prek uravnotežene prehrane ali z uporabo prehrambnih dodatkov, odvisno od vsakega posameznika.
Poleg naravnih virov aminokislin imate na voljo tudi prehranske dodatke.
Na slovenskem tržišču dobite npr. ImmunoGran, ki je dietno (dietetično) živilo za posebne zdravstvene
namene. ImmunoGran je odlična podpora oslabljenemu imunskemu
sistemu. Vsebuje uravnoteženo razmerje sedmih, za imunski sistem pomembnih aminokislin ter izbrano kombinacijo vitaminov in mineralov. Količina sestavin
je prilagojena povečanim potrebam organizma v času prehladov, viroz ter za dvig
energije ob večjih obremenitvah in stresu.
