Zadnja leta se v medijih pogosto pojavljajo opozorila o porastu narcizma, še posebej med mlajšimi generacijami, rojenimi od zgodnjih osemdesetih do poznih devetdesetih let. Ob prelomu tisočletja je študija pokazala, da so narcistične težnje med ameriškimi študenti zrasle za skoraj tretjino v primerjavi z osemdesetimi leti. Knjige, kot so Generation Me, The Narcissism Epidemic in The Selfie Generation, so nato le še utrdile podobo generacije, obsedene s sabo.
Danes fotografske sebke nadomeščajo videoposnetki na TikToku, videoposnetki na YouTubu pa ponujajo vpogled v vsakdanje življenje posameznikov. Slavni (in tisti, ki bi to radi postali) svojo zasebnost razgaljajo v resničnostnih oddajah, medtem ko nekateri narcistična nagnjenja pripisujejo celo posameznim vodilnim politikom.
Ali smo res vsi postali bolj narcistični?
Profesor psihologije Keith Campbell meni, da ni tako preprosto. »Res živimo v narcističnem svetu, a ne verjamem, da se narcizem na ravni posameznika danes povečuje,« pravi. Po njegovem mnenju so posamezniki z izrazitejšimi narcističnimi lastnostmi danes zaradi spletnih platform predvsem bolj vidni in vplivni.
Kaj je sploh narcizem?
Narcizem psihologija opredeljuje kot občutek pretirane pomembnosti, prepričanje, da so lastne potrebe pomembnejše od potreb drugih. Obstaja na spektru – od vsakdanjih lastnosti, kot so samozavest in ambicioznost, do skrajne oblike, t.j. narcistične osebnostne motnje, ki prizadene od 1 do 6 odstotkov ljudi, predvsem moških.
Poznamo dve glavni obliki: »veličastni narcizem«, ki vključuje iskanje pozornosti, karizmo in samozavest, ter »ranljivi narcizem«, ki je bolj prikrit in vključuje tesnobo, občutljivost ter potrebo po potrditvi. Skupne točke obeh pa sta pomanjkanje empatije in občutek posebnosti.
Družbena omrežja in narcizem
Veliko pozornosti je bilo in je še usmerjene k preučevanju vpliva družbenih omrežij. Vzpon Facebooka, sebkov in resničnostnih oddaj je v marsikaterem pogledu močno vplival na popularno kulturo. Posameznikom je dal možnost, da postanejo znani v slogu največjih svetovnih zvezd ter da skrbno oblikujejo svojo javno podobo.
Toda raziskave kažejo, da je stopnja individualnega narcizma v resnici dosegla vrh okoli leta 2007 in nato po gospodarski krizi upadla.
A zakaj imamo še vedno občutek, da smo obdani z narcisi? Preprosto zato, ker imajo ti posamezniki danes več možnosti za vidnost in širjenje svojih idej. Pri tem jim gredo na roko tudi algoritmi družbenih omrežij, ki nagrajujejo samopromocijsko vedenje, kar ustvarja iluzijo, da je takšna večina ljudi.
Posledice narcizma v digitalni dobi
Narcistične osebe pogosteje objavljajo na družbenih omrežjih, imajo več virtualnih prijateljev in večjo potrebo po potrditvi. Vendar pa je pojav dvosmeren. Strokovnjaki opozarjajo, da pretirana izpostavljenost umetno popolnim življenjem na spletu vodi do porasta tesnobe, depresije in nizke samopodobe, zlasti med mladimi.
Kako naprej?
Raziskave kažejo, da se narcizem s staranjem zmanjšuje. Partnerski odnosi, starševstvo in soočenje z realnostjo pogosto omehčajo pretirano samozavest.
Strokovnjaki sicer svetujejo omejevanje časa, ki ga preživimo na družbenih omrežjih. Namesto tega svetujejo gojenje in razvijanje pristnih odnosov.
Vir: WebMD
