Rojstvo projekta Zelemenjava
TEDx govornica Darja Fišer razloži, da se je, kot pred vsakim projektom, poglobila v knjige, nakupila vso potrebno opremo in začela vrtnariti. Kdorkoli je že kdaj vrtnaril, ve, da obstaja en problem, in sicer je Darja posejala preveč semen in tako je njeno stanovanje čez par mesecev krasilo ogromno lončkov s sadikami. Sadike je imela vsepovsod in se je komaj prebijala iz sobe v sobo. Vedela je, da bo morala nekaj storiti. Tako je nekega večera povabila prijateljice na večerjo in jim še sproti podtaknila vsaki po nekaj sadik. Ker je tudi prijateljicam in znancem bila ideja všeč o večerjah s sadikami, so se dogovorile, da se bodo srečale na javnem mestu. Z interesenti so si izmislili ime, da bodo vse pridelke z vrta menjali, in tako je nastalo ime »Zelemenjava«.
Polna košara domačih vitaminov brez mošnjička
Ideja je bila, da se bosta srečala dva vrtnarja, eden bo imel višek solate, drugi pa višek paradižnika. Vrtnarja si izmenjata par koristnih informacij in če so jima domači pridelki všeč, jih enostavno zamenjata ter odideta vsak proti svojem domu z novimi sadikami.
Problemi, ki so govornici kratili spanec
Pred izvedbo prvega dogodka se je Darji pojavilo cel kup vprašanj. Prvo je bilo, kako naj izpelje dogodek, saj ni organizator in katera dovoljenja sploh potrebuje. Drugi problem je bil, da ni imela izkušenj z vrtnarjenjem. Tretji problem je bila lokacija, saj se pri njej doma zagotovo ne bodo dobili. Četrti problem se je porajal, ko ni vedela, kako naj obvešča ljudi o tem dogodku. Naslednji problem je bil, kako bodo ovrednotili menjavo pridelkov, da njihovo delo in trud ne bi razvrednotili. Darja je tudi tuhtala, kaj bi storili z ljudmi, ki bodo prišli na Zelemenjavo in ne bodo imeli ničesar za menjavo. Kaj storiti v primeru, da bodo goljufi hoteli menjati poceni zelenjavo z domačimi pridelki.
Ljubezen do domače hrane
Prvi dogodek je potekal precej domače. Prinesli so svoje mize, pridelke razporedili tudi po tleh in se sproščeno družili. Na prvi dogodek so tako prišli mladi, stari, levi, desni, bogati in brezposelni. Družila jih je ena ljubezen, to je ljubezen do domače pridelane hrane. Kmalu se je pokazal interes, da samo eno pomladno srečanje ne bo dovolj. Ljudje so pokazali zanimanje za izmenjavo semen, sadik, plodov in izmenjavo doma pripravljene ozimnice.
VIDEO: Darja Fišer o Zelemenjavi na TEDxLjubljana
Zelenemenjava v 13 slovenskih mestih
Kmalu so zanje izvedeli tudi drugi kraji in tako so leta 2013 pripravili prvo vseslovensko Zelemenjavo, ki je potekala v 13 mestih po Sloveniji. Popolni neznanci so tako sami vložili svoj trud in čas ter sami poiskali prostor v svojem kraju in vse brezplačno organizirali za Zelemenjavo v svojem kraju. Drugo presenečenje pa je Darja doživela, ko sta dve šoli namesto tekmovanja pripravili šolsko Zelemenjavo. Tudi tujci so bili navdušeni nad idejo, tako da so svojo Zelemenjavo organizirali tudi v kraju v Združenem kraljestvu.
Več kot le druženje in pogovor
Darja poudari, da Zelemenjava ni samo druženje in pogovor, ampak želijo tudi ozaveščati uporabnike, da je pomembno, kaj jemo; in da lahko tudi sami doma pripravimo okusne jedi iz domačih sestavin. To jim je tudi dokazal vrhunski kuhar Janez Bratovž, ki je s svojega vrta prinesel svoje pridelke in pred njihovimi očmi ustvaril gurmanske jedi. V Zelemenjavo vključujejo tudi otroke, tam pripravljajo z njimi razne delavnice, aktivni so tudi v humanitarni noti, saj pripravljajo košare, ki jih napolnijo z domačimi pridelki, in jih nato darujejo za botrstvo. Tudi na Facebooku so ustvarili stran, na kateri se vsakodnevno dogajajo menjave in povpraševanja po pridelkih.
Če se vrnemo k problemom, ki so Darji kratili spanec, se je izkazalo, da so bili čisto odveč.
Piše: Adrijana Kolar
