Zaskrbljujoče dolgotrajne posledice COVID-19

Več kot tretjina ljudi, ki se okužijo z novim koronavirusom, poroča o dolgotrajnem in počasnem okrevanju. Tudi več tednov po preboleli bolezni se še ne počutijo enako kot prej. Takšno je uradno poročilo ameriškega inštituta za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), organizacije, ki ima podobno vlogo kot v Sloveniji NIJZ.

covid-19

»COVID-19 lahko povzroči dolgotrajno bolezen, in to celo pri mladih odraslih brez kroničnih bolezni je zapisala ekipa CDC za odzivanje na COVID-19.

Težave ima 35 odstotkov zbolelih

V poročilu navajajo, da se 35 odstotkov anketiranih po preboleli bolezni COVID-19 še ni vrnilo v enako zdravstveno stanje, kot so ga imeli pred okužbo z novim koronavirusom.

utrujenostNa spletu in tudi v medijih je vse več pričevanj ljudi, ki so preboleli COVID-19, a imajo tudi več mesecev kasneje še vedno težave z zdravjem. Najpogosteje gre za skupek težav, ki jih označujejo z besedno zvezo »kronična utrujenost«.

Običajni simptomi so utrujenost, bolečine, težave imunskega sistema, težave s koncentracijo in mišljenjem ter slabo počutje po telesni aktivnosti.

CNN in WebMD navajata, da se je v ZDA več deset tisoč ljudi pridružilo skupinam na družabnih omrežjih in drugim spletnim skupnostim, kjer se pogovarjajo o simptomih in možnih rešitvah za okrevanje.

Bolezen, o kateri še ne vemo dovolj

mikrobiologKljub neutrudnemu delu znanstvenikov o bolezni COVID-19 še ne vemo dovolj. Tudi zato se lahko zgodi, da bodo nekateri varnostni ukrepi – gledano za nazaj – nekega dne morda videti prestrogi. A dokler ne vemo, kako vse se bolezen prenaša, kakšna so njena tveganja, zakaj jo nekateri ljudje prebolijo brez vednosti, drugi pa imajo dolgotrajne posledice, je bolje biti preveč kot premalo previden.

Strokovnjaki že sedaj vedo več, kot so vedeli ob prvem valu na začetku pomladi, zato tako strogi ukrepi kot tedaj najbrž ne bodo več potrebni. Italijanski minister za zdravje je nedavno napovedal, da zaradi znanja, ki ga imajo zdaj več, in okrepljenega zdravstvenega sistema jeseni ne bodo zapirali države tako kot spomladi.

Znanost (še) ne ve vsega, a tako znanost deluje

To, da znanost (še) nima vseh odgovorov, nekateri interpretirajo na način, da je znanost odpovedala, zato se zatekajo k teorijam zarote in zgrešenim sklepom na podlagi pomanjkljivih ali zavajajočih podatkov. A ravno to je bistvo znanosti – priznati, da nečesa (še) ne vemo, je edino odgovorno in edina pot, ki vodi do verodostojnih ugotovitev. Znanost ni vsemogočna in nezmotljiva. Je pa edino in najboljše delujoče orodje, ki ga imamo na voljo.

Če si zlomimo nogo, gremo k zdravniku. Zakaj bi potem pri novi koronavirusni bolezni bolj zaupali zapisom na Facebooku, namesto strokovnjakom?

A.M.