Vsi smo se že kdaj zalotili pri tem, da smo začeli zehati, ko smo videli, da zeha nekdo drug. Prav gotovo se je večina tudi že spraševala, zakaj v resnici pride do tega. Žal znanost še nima dokončnega odgovora.
Psihologinja in profesorica Meredith Williamson iz ZDA je želela priti zadevi do dna, a je na koncu ugotovila enako kot njeni predhodniki: “Na kratko povedano, ne vemo, zakaj je zehanje nalezljivo.”
Nekateri strokovnjaki so v preteklosti menili, da zehanje zgolj sporoča potrebo po spanju, a so kasnejša dognanja dokazala, da ne gre samo za to. Zehanje naj bi bil tudi neverbalni način sporočanja spremembe v pozornosti ter dolgočasenja.
Toda zakaj je zehanje nalezljivo? Ena od hipotez je povezana z empatijo. Njeni zagovorniki pravijo, da ljudje, ki so bolj empatični, pogosteje zehajo, če zeha tudi nekdo drug. Ljudje, ki se težje “nalezejo” zehanja, naj bi bili manj sposobni vživljanja v občutke drugih. Prav tako naj bi bili za “nalezljivost” zehanja manj dovzetni ljudje z duševnimi težavami.
“Raziskovalci so opazili, da zehanje ni tako nalezljivo za ljudi, ki so avtistični ali imajo shizofrenijo,” je pojasnila Meredith Williamson. Žal pa še ne poznajo vzroka, zakaj je tako. Poleg tega so opazili tudi, da so na zehanje drugih manj dovzetni otroci, mlajši od 4 let, ter starejši ljudje.
Zehanje bi bilo lahko tudi način neverbalne komunikacije, je prepričana Williamsonova, ki za primerjavo daje nekatere živali. Nekatere vrste primatov in nekateri psi se enako kot ljudje z zehanjem odzovejo na zehanje drugega predstavnika svoje vrste. Psi se poleg tega lahko tudi “nalezejo” zehanja od človeka.
Po njenem mnenju ima zehanje več funkcij. Na eni strani je lahko način nebesedne komunikacije, lahko pa je tudi povezano z empatijo.
No, nekateri ljudje zehajo tudi, ko so sami, zato tudi hipoteze, da z zehanjem zagotavljamo dodaten kisik za možgane, ne gre kar tako odpisati.
Pa vi? Ste med branjem tega prispevka kaj zazehali?
