Arhitekturna zasnova stanovanja na način »vsi bivalni prostori v enem prostoru« je lahko eden od razlogov za odvečne kilograme. Takšna je ugotovitev študije, objavljene v nedavni izdaji publikacije Environment and Behavior, ki sta jo opravila profesorica arhitekture Kim Rollings z Univerze Notre Dame in okoljska psihologinja Nancy Wells z Univerze Cornell.
»Odprt prostor, ki združuje kuhinjo in bivalni prostor, odstranjuje vizualne in fizične ovire med človekom in hrano,« pojasnjuje Rollings ter opozarja na zgovorne izsledke študije. Ti kažejo, da ljudje pojedo več, če se priprava in uživanje hrane odvijata v skupnem prostoru.
Avtorja sta k sodelovanju povabila 57 študentov. V prvem preizkusu so jim postregli jedi v prostoru, od koder je bil mogoč direkten pogled in dostop do razdelilnice hrane, kar naj bi predstavljalo odprto zasnovo stanovanja. V drugem preizkusu so med jedilni del in razdelilnico hrane postavili leseno steno, ki je preprečevala pogled na pripravo in razdeljevanje hrane. To naj bi predstavljalo zasnovo stanovanja, kjer je kuhinja ločena od jedilnice.
V zaprti postavitvi so študentje sicer še vedno lahko šli do kuhinje oziroma razdelilnice hrane, a je niso mogli videti izza mize.
Analiza obnašanja sodelujočih v raziskavi je pokazala, da v primeru odprte postavitve obstaja večja verjetnost, da bodo stanovalci vstali od mize in šli še večkrat po hrano, kar pomeni, da bodo na koncu tudi več pojedli. V povprečju so si v odprti postavitvi prostora postregli in pojedli za 10 odstotkov več hrane kot v zaprti postavitvi prostora.
Ali prevedeno v kalorije, v odprti postavitvi prostora so v povprečju zaužili 170 kalorij več, kot če med jedjo niso imeli pogleda na mesto, kjer se hrana pripravlja in razdeljuje.
Takšni rezultati po besedah Rollingsove sporočajo, da bi morala biti prostora za pripravo in uživanje hrane med seboj ločena tako, da izza mize ni mogoč direkten pogled na delovne površine, kjer poteka priprava hrane. To naj bi veljalo tako za stanovanja kot za restavracije in druge gostinske obrate, kjer je čedalje večji trend, da se jedi pripravljajo pred očmi gostov.
Načrtovalcem stanovanj in gostinskih obratov avtorici zato polagata na srce, naj še enkrat razmislijo o prednostih in slabostih odprtih prostorov.
Strokovnjak za prehrano Stephanie Schiff pritrjuje ugotovitvam Rollingsove in Wellsove: »Ko se hrana pripravlja pred našimi očmi, ko jo gledamo – ne glede na to ali v restavraciji, okrepčevalnici ali celo na televiziji – postanemo lačni in si jo zaželimo. In če imamo hkrati pred očmi različne jedi, si želimo vsaj poskusiti vsako od njih. Če odstranimo to skušnjavo, ljudem olajšamo samokontrolo.«
Z arhitekturno zasnovo prostorov je torej mogoče vplivati na količino zaužite hrane in posledično na preprečevanje debelosti.
Se strinjate z ugotovitvijo? Ste morda pri sebi opazili podobno? Zapišite svoje mnenje v komentarju.
Piše: A.M., vir: webMD
Komentirajte!
