Vitamin B7 Biotin

Biotin ima kar nekaj različnih poimenovanj. Mi ga poznamo pod imenom vitamin B7. Nekateri ga imenujejo vitamin H, H predstavlja lase in kožo (nemško Haar und Haut). Pa tudi vitamin B8, v nekaterih državah, kot je na primer Francija, je ime vitamin B7 uporabljeno za inositol (Wikipedia, 2020).

Biotin je v vodi topen vitamin, ki vsebuje žveplo. To esencialno hranilo je v naravi prisotno v nekaterih živilih in na voljo kot prehransko dopolnilo (Mindell, 2001).

Biotin organizmu opravlja vlogo koencima. Prav tako pa je udeležen pa je tudi v procese uravnavanja celične delitve in uravnavanja izražanja genov (Zempleni in Kuroishi, 2012). Njegova vloga kot koencim je pomembna pri presnovi nekaterih aminokislin in maščob ter pri sintezi glikogena. Vitamin B7 pomaga ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine v hrani, ki jo vnesemo, spremeniti v potrebno energijo (NIH, 2020).

Na biotin negativno vplivajo surov jajčni beljak, voda, sulfonamidi, estrogen, postopki za pripravo hrane in alkohol (Mindell, 2001).

Zanimiva dejstva o vitaminu B7

Koristi in učinek vitamina B7 (biotin) na telo

Biotin telesu pomaga tako, da:

  • zavre sivenje las,
  • pomaga preprečevati plešavost,
  • blaži bolečine v mišicah,
  • odpravlja ekceme in dermatitis (Mindell, 2001).

Najboljši naravni viri

Kje najdemo vitamin B7 biotin?

Biotin, vsaj v manjših količinah, vsebuje mnogo živil. Najbogatejši viri biotina v prehrani so organsko meso, jajca, ribe, meso, semena, oreščki in nekatera vrsta zelenjave kot je na primer sladki krompir.

Vsebnost biotina oziroma vitamina B7 v hrani lahko variira. Na primer vrsta rastline in sezona lahko vplivata na vsebnost biotina v žitnih zrnih. Prav tako pa lahko tudi nekatere tehnike predelave zmanjšajo vsebnost biotina v živilih (NIH, 2020)

Preglednica 1: Vsebnost biotina v 100 g nekaterih živil (Nacionalni portal o hrani in prehrani).

Živilo Biotin % PDV Živilo Biotin % PDV
µg/100 g µg/100 g
Arašidovo maslo 94 188% Gobe 16 32%
Telečja jetra 75 150% Kuhana leča 15 30%
Arašidi 34 68% Indijski oreščki 14 29%
Svinjska jetra 27 54% Stročji fižol 7 14%
Jajce 25 50% Pšenica 6 12%
Ovseni kosmiči 20 40% Svinjina 5 10%
Grah 19 38% Mandlji 4 9%
Lešniki 16 32% Piščančje meso 2 4%

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Vir: Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si

Prehranski dodatek vitamina B7 (biotin)

Biotin oziroma vitamin B7 je običajno sestavni del prehranskih dopolnil kompleksa B ali multivitaminskih tablet.

V kolikor pijete veliko beljakovinskih napitkov s surovimi jajci je veliko možnosti, da potrebujete dodatek biotina. Prav tako je povečana potreba po biotinu ob uporabi antibiotikov ali sulfonamidov. Biotin bi moškim, ki se jim pojavlja pleša, pa bi lahko pomagal k zaviranju napredovanja plešavosti in tako obdržati lase dlje časa (Mindell, 2001).

NAJBOLJŠI B7 VITAMIN JE NARAVNI B7 VITAMIN.

Priporočeni dnevni odmerek

Priporočena dnevna vrednost za vnos biotina je za odrasle ženske in moške 30-60 µg na dan (NIJZ, 2020).

Preglednica 2: Priporočeni dnevni vnosi (PDV)

Biotin (Vitamin B7)
µg
Otroci 1-3 leta 10-15
Otroci 4-6 leta 10-15
Otroci 7-9 leta 15-20
Otroci 10-12 leta 20-30
Otroci 13-14 leta 25-35
Mladostniki 15-18 let 30-60
Odrasli 19-65 let 30-60
Nosečnice 30-60
Doječe matere 30-60
Starejši od 65 let 30-60

Opombe:

Za vitamine B6, B12, tiamin, riboflavin, niacin, folno kislino, veljajo priporočila, medtem ko so za pantotensko kislino in biotin veljajo navedene ocenjene vrednosti za priporočen vnos.

Vir: NIJZ, 2020.

Pomanjkanje

Pomanjkanje biotina je redko, saj ga poleg vnosa s hrano sintetizirajo črevesne bakterije in ga del absorbiramo tudi iz debelega črevesja. Navkljub temu je bil biotin odkrit ravno zaradi sindroma pomanjkanja.

Znaki in simptomi pomanjkanja biotina se lahko kažejo postopoma in po podatkih različnih raziskav vključujejo:

  • utrujenost,
  • letargijo in zaostajanje v razvoju dojenčkov,
  • halucinacije,
  • mravljinčenje v udih,
  • redčenje in izguba las,
  • luskasti rdeči izpuščaji okrog oči, nosu, ust in presredka,
  • konjunktivitis,
  • acidurijo (NIH,2020).

Pomanjkanje se lahko pokaže tudi v redkih primeri genskih anomalij, katerih posledica je pomanjkanje encima biotinidaze.

Prekomerno uživanje in stranski učinki

Toksični učinki biotina pri prevelikem vnosu niso poznani (Mindell, 2001).

Absorpcija

Večina biotina v hrani je vezana na beljakovine, nekaj biotina v živilih pa je v prehrani tudi v prosti obliki. Gastrointestinalne proteaze in peptidaze razgradijo z beljakovinami vezane oblike zaužitega biotina v biocitin in biotin-ogliopeptide. V nadaljevanju so biocitin in biotin-ogliopeptidi vključena v proces biotinidaze, encima v črevesnem lumenu, ki sprosti prosti biotin. Prosti biotin se nato absorbira v tankem črvesju, večina biotina pa se shrani v jetrih (Pitkin et. al., 2000, Pacheco-Alvarez et al., 2002, Said, 2012, Zempleni in Kuroishi, 2012)

Interakcija z drugimi snovmi

Biotin lahko ob stiku z nekaterimi snovmi nanje vpliva ali ta zdravila vplivajo nanj.

Antikonvulzivi – Ena od študij kaže, da imajo ljudje z epilepsijo, ki jih zdravijo z antikonvulzivi bistveno nižjo koncentracijo biotina v serumu. Antikolvulzivi, ki so jih uporabili pri študiji so bili karbamazepin (Carbatrol, Epitol, Equetro, Tegretol), primidon (Mysoline), fenitoin (Dilantin, Phenytek) in fenobarbital (Luminal, Solfoton). Podobne rezultate so pokazale tudi druge manjše študije. Razlog za znižano raven biotina bi lahko bilo povčan katabolizem biotina zaradi antikolvuzivnega zdravljenja in zavirana absorpcija biotina v črevesju. V kolikor ste na zdravljenju s temi zdravili je priporočljiv posvet z zdravnikom glede morebinih potreb po prehranskem dodatku vitmamina B7 oziroma biotina (NIH, 2020)

Zaključek

Prehranske potrebe je priporočljivo zadovoljiti z živili. Hrana vsebuje naravne oblike esencialnih vitaminov in mineralov, kot tudi prehranske vlaknine in druge naravno prisotne snovi, ki pozitivno vplivajo na zdravje. V nekaterih primerih pa so obogatena živila in prehranska dopolnila lahko koristna pri zagotavljanju enega ali več hranil, ki jih sicer uživamo v manjši količini kot priporočeno. Vsebina je zgolj informativne narave. Za nasvet in odgovore vezane na vaše zanimanje in uporabo prehranskih dopolnil ter o tem kaj je najboljše za vaše splošno zdravje, se obrnete na vašega zdravnika.

Pripravila Lucija Avguštin mag., osebna trenerka in prehranska svetovalka

Viri

Mindell, E. 2001. Vitaminska biblija za novo tisočletje. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si. Biotin. Dostopano 12.12.2020 na https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/biotin-b7

NIH. 2020. Fact Sheet for Health Professionals – Biotin. Office of Dietary Supplements, US National Institutes of Health. Dostopano 19.12.2020 na https://ods.od.nih.gov/factsheets/Biotin-HealthProfessional/

NIJZ. 2020. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hrani. Dostopano 18.11.2020 na https://www.nijz.si/sl/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil

Pitkin, R. M., Allen, L. H., Bailey, L. B., in Bernfield, M. (2000). Dietary Reference Intakes for Thiamin, riboflavin, niacin, vitamin B6, folate, vitamin B12, Pantothenic acid, biotin and choline. Washington, DC.

Pacheco-Alvarez, D., Solórzano-Vargas, R. S.,  in Del Río, A. L. (2002). Biotin in metabolism and its relationship to human disease. Archives of medical research, 33(5), 439–447. https://doi.org/10.1016/s0188-4409(02)00399-5

Said H. M. (2012). Biotin: biochemical, physiological and clinical aspects. Sub-cellular biochemistry, 56, 1–19. https://doi.org/10.1007/978-94-007-2199-9_1

Zempleni, J. in Kuroishi, T. (2012). Biotin. Advances in nutrition (Bethesda, Md.), 3(2), 213–214. https://doi.org/10.3945/an.111.001305

Wikipedia. 2020. Biotin. Dostopano 25.12.2020 na https://en.wikipedia.org/wiki/Biotin

Napišite KOMENTAR članka in delite svoje mnenje z drugimi 🙂