Manj kot oseba zaužije živil živalskega izvora, nižji je v povprečju njen indeks telesne mase. Prav tako so vegetarijanci v povprečju manj ekstrovertirani. Povezave med vegetarijanskim načinom prehranjevanja in depresijo nemški znanstveniki niso potrdili.
Raziskava nemškega Inštituta Allenbach kaže, da se je lani več kot 6,1 milijona Nemcev opredelilo za vegetarijance, kar je 400.000 več kot leto prej. Obsežna študija, ki jo je Inštitut Maxa Plancka za človeško kognitivno znanost in možgane izvedel v sodelovanju z Univerzitetno bolnišnico iz Leipziga, pa je pod drobnogled vzela povezave med vegetarijanskim načinom prehranjevanja ter telesno težo in psiho – ne glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe.
Ne meso kot tako, temveč način, kako je pripravljeno
Študija ugotavlja, da manjši kot je delež živil živalskega izvora v posameznikovi hrani, nižji je v povprečju njegov indeks telesne mase. Povedano enostavneje, manj kot zaužijemo hrane živalskega izvora, bolj smo vitki.
Toda razlog ni le v hrani kot taki. Nemški raziskovalci domnevajo, da do razlik prihaja zaradi načina priprave. Rastlinska hrana vsebuje manj močno predelanih živil. »Izdelki, ki so izjemno bogati z maščobo in sladkorjem, so tisti, ki še posebej redijo. Spodbujajo apetit in povzročajo zakasnjeni občutek sitosti. Če se izogibate hrani živalskega izvora, v povprečju zaužijete manj takšnih izdelkov,« pojasnjuje Evelyn Medawar, ena od avtoric raziskave.
Med ostalimi razlogi Medawarjeva navaja še:
- vegetarijanska hrana vsebuje več vlaknin, kar ima pozitiven učinek na črevesno mikrofloro;
- ljudje, ki se prehranjujejo vegetarijansko, zaužijejo hrano, ki ima pri enaki prostornini manjšo energijsko vrednost;
- možen je tudi vpliv dejavnikov življenjskega sloga, saj so ljudje, ki se prehranjujejo vegetarijansko, tudi sicer bolj pozorni na telesno aktivnost in zdrav način življenja.
Primarni in sekundarni živalski izdelki
Na telesno težo naj bi vplivalo tudi to, s katerimi živalskimi izdelki se oseba prehranjuje. Če v njeni prehrani prevladujejo t.i. primarni živalski izdelki, kot je meso (predelano ali nepredelano), je njen indeks telesne mase običajno višji kot pri osebah, ki uživajo t.i. sekundarne živalske izdelke, kot so jajca, mleko in mlečni izdelki.
Medawarjeva sicer opozarja, da podatki te raziskave ne omogočajo dokončnega zaključka, ali ima način prehranjevanja neposreden vpliv na indeks telesne mase ali pa so na delu še drugi dejavniki. Zato napoveduje dodatno študijo, ki naj bi osvetlila tudi to vprašanje.
Prehrana in osebnost
Raziskovalci so ugotovili še, da obstaja povezava med vegetarijanskim ali veganskim načinom prehranjevanja in osebnostjo. To naj bi še posebej prišlo do izraza pri ekstrovertiranosti – enem od pomembnih petih dejavnikov osebnosti.
Izkazalo se je, da so osebe, ki uživajo predvsem rastlinsko hrano, bolj introvertirane od tistih, ki se v glavnem prehranjujejo s hrano živalskega izvora. »Težko je reči, kaj je vzrok za to,« pojasnjuje Veronica Witte. Zelo možno je namreč, da so vzroki družbene in osebne narave in da sama vrsta hrane ne vpliva na stopnjo ekstrovertiranosti. Tako kot pri vitkosti bodo tudi tukaj potrebne dodatne raziskave, da bi ugotovili pravo vzročno zvezo.
Vegetarijanstvo in veganstvo povzročata duševne motnje?
Za razliko od nekaterih drugih raziskav nemški raziskovalci niso mogli potrditi, da je prehranjevanje z rastlinsko hrano povezano z nevrotičnim vedenjem.
Posvetili so se tudi vprašanju, ali obstaja povezava med umikom živalskih izdelkov z jedilnika in depresivnimi občutji. »Nismo mogli zaznati te povezave,« pojasnjuje Veronica Witte. Ob tem dodaja, da sta vegetarijanski in veganski način prehranjevanja zdaj mnogo bolj razširjena kot v času prejšnjih raziskav in kot takšna v družbi bolj sprejeta ter nič več omejena le na določene skupine ljudi.
Vir: Sciencedaily
