Uspeh Slovencev: Z bio kefirjem osvojili avstrijski trg

Ljudstva, ki živijo v Kavkaškem gorovju in na vzhodu Rusije, si že dolgo pripovedujejo legende o zdravilnem učinku tradicionalnega kefirja, ki je razširjen na tem območju. Razumljivo je torej, da so prebivalci Kavkaza varovali svoje kefirne gobice kot svetinjo in skrivnost prenašali od generacije na generacijo. Šele v srednjem veku je svet izvedel, da v Kavkaškem gorovju obstaja mlečni napitek, ki ga proizvajajo s pomočjo “kavkaške gobice”. Na začetku 20. stoletja so končno prispela prva probiotična zrna v Moskvo. Od tam so potovala po  vzhodnoevropskih trgovskih poteh v zahodne dežele.

Iz Sovjetske zveze leta 1992 v Slovenijo in nato leta 2018 v Avstrijo

Zakonca Kelečević sta leta 1992 kefirna zrna iz tedanje Sovjetske zveze prinesla v Slovenijo in začela izdelovati kefir na tradicionalen način. Iz skromnih začetkov sta z veliko truda in predanosti zgradila mlekarno Krepko, katere glavni izdelek in zaščitni znak je še danes prav kefir – krepki suhec. Kot danes razlaga njuna hči in direktorica mlekarne Sandra Turnšek, je njuna pobuda izhajala iz popolnoma praktičnega razloga: “Tedaj se nista odločila za proizvodnjo tradicionalnega kefirja zaradi denarja, temveč zato, ker v Sloveniji nikjer ni bilo mogoče kupiti nobenega dobrega kefirja.” Mlekarna Krepko, ki je leta 2007 prešla na proizvodnjo ekoloških izdelkov, je trenutno edina mlekarna v Evropski skupnosti, ki proizvaja kefir na tradicionalen način iz kefirnih zrn.

Kakovost prepoznali tudi v Avstriji

Po osvojitvi številnih priznanj za kakovost je bila usmeritev tudi na zahtevne tuje trge logično nadaljevanje zgodbe o uspehu. V mlekarni Krepko so tako izjemno ponosni, da jim je s svojim paradnim izdelkom uspelo priti na prodajne police enega največjih trgovcev v Avstriji.

Spar Avstrija je pod svojo krovno blagovno znamko bio izdelkov Natur Pur uvrstil tudi bio kefir Mlekarne Krepko, ki je poleg naravnega okusa na voljo tudi z okusom breskve in jagode.

Tradicionalna priprava

Postopek tradicionalne proizvodnje je zamuden in dolgotrajen, vendar podjetje, ki trenutno zaposluje 40 delavcev, že 26 let ostaja zvesto tradicionalni izdelavi kefirja iz kefirnih zrn. Direktorica Sandra Turnšek pojasnjuje: “Četudi druge mlekarne med proizvodnjo uporabljajo instant pripravke, smo prepričani, da je samo z našo metodo mogoče zagotoviti opevane blagodejne učinke kefirja. Iz tega razloga ne dodajamo nobenih konzervansov in ojačevalcev okusa.”

Izbočen pokrov kot znak kakovosti

Za izdelavo tradicionalnega kefirja mleku primešajo kefirna zrna. Ta poleg mlečnokislinskih bakterij vsebujejo tudi kvasovke, ki povzročijo fermentacijo oziroma vretje. Pri tem se mlečni sladkor (laktoza) pretvori v mlečno kislino in ogljikov dioksid, da nastane osvežujoč, nekoliko rezek napitek iz kislega mleka, ki ima prijetno kremasto teksturo in nekoliko kiselkast okus. Sandra Turnšek pojasni: “Postopek fermentacije in z njim povezana tvorba ogljikovega dioksida se nadaljujeta tudi po polnjenju kefirja v embalažo. Ogljikov dioksid se pri fermentaciji nabere pod pokrovčkom, zato se pokrovček kefirja v lončku izboči. To je znak kakovosti, ker se pokrov napihne samo pri tradicionalno pripravljenem kefirju.”