Švedska se je za razliko od večine preostalega sveta odločila za drugačen pristop do pandemije nove koronavirusne bolezni. Namesto uvajanja strogih omejevalnih ukrepov so izbrali pristop ustvarjanja čredne imunosti. Toda ta (tvegana) strategija se ni izkazala.
Ko se je nova koronavirusna bolezen marca začela širiti po Evropi, se je večina držav odločila za stroge omejevalne ukrepe. Omejena je bila svoboda gibanja, marsikje ljudje niso smeli zapuščati domov (razen za najnujnejše opravke). Ukinjeno je bilo javno življenje, odprte so bile lahko le trgovine s hrano in lekarne, zbiranje ljudi je bilo prepovedano.
Na Švedskem se niso odločili za tako stroge ukrepe. Namesto tega so računali na individualno odgovornost ljudi oziroma na »folkvett«, kot v tej skandinavski državi rečejo temu, čemur pri nas pravimo »zdrava kmečka pamet«. Športne dvorane, trgovine in gostinski lokali so ostali odprti. Prav tako šole za otroke stare do 16 let. Prepovedali so sicer zbiranje več kot 50 ljudi.
Odgovorni so za glavno mesto Stockholm predvidevali, da se bo do maja okužilo in razvilo protitelesa več kot 40 odstotkov prebivalcev. A so se ušteli. Rezultati raziskave, objavljene 11. avgusta v publikaciji Journal of the Royal Society of Medicine, kažejo, da se je okužilo le 15 odstotkov prebivalcev Stockholma. Kar je bistveno premalo, da bi lahko govorili o kakršni koli čredni imunosti.
Več okuženih, hospitaliziranih in umrlih
V primerjavi s sosednjimi skandinavskimi državami imajo na Švedskem večje število okuženih hospitaliziranih in umrlih na milijon prebivalcev. A ne samo to. Tudi potek epidemije je na Švedskem drugačen. Medtem ko se je na Danskem, Finskem in Norveškem po prvem valu število okužb in umrlih zmanjšalo, na Švedskem številke ostajajo visoke.
Dr. David Goldsmith, upokojeni zdravnik iz Londona – mimogrede, Velika Britanija se je na začetku prav tako odločila za pristop prekuževanja in ustvarjanja čredne imunosti, a si je vlada zaradi izredno slabih obetov in preobremenjenega zdravstvenega sistema nato premislila – je prepričan, da so bile ostale skandinavske države uspešnejše od Švedske prav zaradi hitrega ukrepanja in ustavitve družbenega življenja. Izkušnje s Švedske bi po njegovem mnenju morale služiti kot opozorilo preostalemu svetu.
Blag potek bolezni ne zagotavlja imunosti
Izkušnje kažejo, da osebe, ki hudo zbolijo za novo koronavirusno boleznijo, hitro razvijejo protitelesa. Medtem ko so pri osebah z blagim ali asimptomatičnim potekom bolezni protitelesa manj pogosta. To pomeni, da ni nujno, da se pri ljudeh z blagim ali asimptomatičnim potekom razvije imunost. Tako lahko ti kljub preboleni bolezni še vedno širijo virus in okužijo druge, še opozarjajo avtorji študije.
Vir: WebMD
