Sterilizacija je najučinkovitejša kontracepcija za pare, ki ne želijo (več) imeti otrok. Kljub temu se zanjo odloča razmeroma malo ljudi. Razlog za to utegne biti, da je sterilizacija tako pri moških kot pri ženskah še vedno velik tabu. O sterilizaciji se javno skorajda ne govori, čeprav je v Sloveniji brezplačno dostopna vsem, ki so zdravstveno zavarovani ter izpolnjujejo starostni pogoj.
Sterilizacija pri moških
Sterilizacija ali vazektomija je ambulantni postopek, ki se izvede v lokalni anesteziji, s katerim moškemu prekinejo semenovoda, tako da po posegu v izlivu niso več prisotne semenčice. Zdravnik na spodnji strani mošnje skozi dva centimetra dolg rez odreže do centimeter dolga koščka semenovoda, prosta konca pa zašije. Rano na mošnji zašije z dvema šivoma, pacient pa lahko takoj po posegu odide domov, kjer je priporočljivo, da še nekaj dni počiva ter se še dva tedna izogiba fizičnim naporom.
Medicinska stroka zagotavlja, da se po sterilizaciji oz. vazektomiji spolna sla ne zmanjša, prav tako se ne spremenijo občutki pri spolnem odnosu in izlivu. Na spletnih forumih lahko zasledimo zapise posameznih moških, ki imajo zaradi posega kronične bolečine v predelu mošnje, a je njihov odstotek izjemno majhen. Na splošno velja vazektomija za zelo varen poseg, najpogostejši stranski učinki pa so hematom ter bolečina po posegu, ki v nekaj dneh izgine.
Sterilizacija pri ženskah
Pri ženskah se sterilizacija opravi s prekinitvijo jajcevodov, najpogosteje z laparoskopskim posegom v splošni anesteziji, kjer skozi majhno zarezo v popek in na sredini spodnjega dela trebuha v trebušno votlino uvedejo laparoskop ter instrument. S slednjim z električno koagulacijo kirurg koagulira začetna dela obeh jajcevodov in s tem ustvari oviro, da semenčice ne morejo priti do sproščenega jajčeca.
Enako kot pri moških se tudi pri ženskah po sterilizaciji spolna sla ne zmanjša, tudi občutki pri spolnem odnosu ostanejo enaki. Zaradi splošne anestezije je poseg sicer nekoliko zahtevnejši in terja, da pacientka vsaj eno noč preživi v bolnišnici, a je na splošno tudi varen in praviloma poteka brez zapletov in težav.
Starostna omejitev
Kljub temu da slovenska Ustava zagotavlja svobodo pri odločanju o rojstvih otrok (sem spada tudi svoboda kontracepcije), zakon določa, da se sme sterilizacija opraviti le pri osebah, starejših od 35 let, na podlagi prošnje, ki jo mora odobriti posebna komisija ginekološke klinike. Nato mora od odobritve do posega miniti še najmanj pol leta, s čimer naj bi pacient(ka) imel(a) dodaten čas za razmislek ter možnost, da si še premisli.
Stroške sterilizacije pri obeh spolih v celoti krije zdravstveno zavarovanje.
Piše: A.M.
 imeti otrok. Kljub temu se zanjo odloča razmeroma malo ljudi.){kind=link}