Spanje in duševno zdravje sta povezana bolj, kot bi si mislili

Znanost postopoma odkriva genetske in biokemične temelje duševnih bolezni. Medtem vse več znanstvenih dognanj kaže, da bi se pri raziskovanju vzrokov duševnih bolezni morali obrniti tudi k raziskavam spanja. Kot piše profesor nevroznanosti z oxfordske univerze Russell Foster, študije kažejo, da lahko težave s spanjem pomagajo predvideti posamezno epizodo duševne bolezni, odprava težav s spanjem pa lahko odpravi tudi duševne težave. Kljub tem dognanjem je bilo raziskovanje povezav med spanjem in duševnimi boleznimi dolga leta zapostavljeno. ​

Kako sta spanje in duševno zdravje povezana? Da bi razumeli povezavo, si je potrebno ogledati biologijo spanja in človekov bioritem, razlaga profesor Foster.Od začetka življenja na Zemlji so bitja doživela več kot trilijon sončnih vzhodov in zahodov. Fiziologija, metabolizem in obnašanje organizmov, vključno s človeškim, so skozi »notranjo uro« naravnana na ta naravni cikel. Ta »notranja ura« organizmom omogoča preživetje in zagotavlja, da se biološki procesi izvajajo v primernem zaporedju. Da bi celice pravilno delovale, potrebujejo prave snovi ob pravem času.

Na tisoče genov mora delovati usklajeno kot člani velikega simfoničnega orkestra, slikovito opisuje Foster. Vse mora biti časovno usklajeno na ravni milisekund, sekund, minut, ur in dneva, da bi procesi, kot so rast, reprodukcija in metabolizem, pravilno delovali.

Bioritem je prirojen in zapisan v genomu vsakega živega bitja na planetu. Pri človeku se celotna fiziologija vrti okrog cikla dnevne aktivnosti in spanja. V aktivni fazi, ko je poraba energije visoka in človek uživa hrano ter tekočino, morajo biti organi pripravljeni na vnos, predelavo in absorbiranje hranil. Čeprav upočasnjeni, se med spanjem ravno tako dogajajo pomembni procesi. Med drugim obnavljanje celic, izločanje toksinov ter urejanje spominov in procesiranje informacij v možganih.

Motnje spanja in bioritma imajo po besedah Fosterja lahko velik vpliv na čustva, sposobnost dojemanja in razmišljanja ter fizično zdravje.

Če pride do porušitve naravnega bioritma, kar se zgodi pri potovanju v drug časovni pas, pri izmenskem delu ali duševni bolezni, se podre tudi »notranja ura«. Sposobnost telesa, da ob pravem času sproža prave procese, se močno poslabša. To pa ima lahko velik vpliv na posameznikovo zdravje, opozarja Foster.

Težave s spanjem in duševne bolezni

Povezavo med duševnimi boleznimi, spanjem in bioritmom je v poznem 19. stoletju prvi opisal nemški psihiater Emil Kräplin. Danes težave s spanjem in bioritmom opažajo pri 80 odstotkih oseb s shizofrenijo in so tudi ena od najpogostejših znakov te bolezni.Kljub temu da so pri osebah z duševnimi težavami pogoste težave s spanjem, jih psihiatrična stroka pogosto ignorira in obravnava kot posledico družbene izolacije, brezposelnosti in jemanja zdravil. Raziskovalna skupina pod Fosterjevim vodstvom je medtem vzela pod drobnogled prav povezavo med bioritmom, duševnimi boleznimi in antipsihotiki ter ugotovila, da so motnje bioritma pri pacientih s shizofrenijo neodvisne od jemanja zdravil, prav tako pa jih ni mogoče enostavno pripisati družbeni izolaciji in brezposelnosti. To je raziskovalce pripeljalo do zaključka, da utegne v možganih obstajati fiziološka povezava med težavami s spanjem in težavami z duševnim zdravjem.

Spanje in sistem za uravnavanje bioritma sta rezultat zapletenega medsebojnega delovanja številnih delov v možganih, nevrotransmiterjev in hormonov, pojasnjuje Foster. Posledično se nepravilnosti v kateremkoli od teh delov ali procesov zelo verjetno odrazijo v vplivu na spanje in bioritem. Podobna povezava obstaja tudi med delovanjem nevrotransmiterjev ter duševnimi motnjami in boleznimi. Ker se številni od teh nevrotransmiterjev prekrivajo, Foster in ekipa sklepajo na povezavo med spanjem, bioritmom in duševnim zdravjem.

»Na ta način ni presenečenje, da so težave s spanjem pogoste med osebami z različnimi duševnimi boleznimi ali da lahko motnje v bioritmu poslabšajo že sicer krhko duševno zdravje,« piše Foster ter dodaja, kako so sicer že pred tem opazili, da so težave s spanjem pogosto predhodnica duševne motnje ali bolezni: »Vemo, da do težav s spanjem ponavadi pride pred epizodo depresije. Ravno tako se težave s spanjem pojavijo že nekaj časa pred klinično diagnozo bipolarne motnje ali shizofrenije pri osebah, ki so nagnjene k tveganju za razvoj teh bolezni.«

Vse to kaže, da so lahko težave s spanjem in bioritmom pomembni kazalci za zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje duševnih bolezni. To je še kako pomembno, ker zgodnje odkritje duševne motnje ali bolezni omogoči zgodnje ukrepanje, ko se motnja ali bolezen še ni razvila do polne stopnje, s čimer je zdravljenje hitrejše, učinkovitejše in prinaša manj posledic za pacienta. Poleg tega obstaja verjetnost, da bi lahko zdravljenje težav s spanjem in bioritmom imelo pozitiven učinek na duševno zdravje pri tistih, ki že trpijo za katero od duševnih motenj ali bolezni.

Zato Foster poziva: »Čas je, da kot družba začnemo resno obravnavati pomen spanja, še posebej v povezavi z duševnimi boleznimi.«

Imate težave s spanjem? Kako se spopadate z njimi?
​Zapišite v komentarju.