Za razliko od humorja je smejanje telesna dejavnost. Smeh ni omejen le na določeno raso, kulturo, spol ali socialni status. Iskren smeh iz trebuha izboljšuje sposobnost dihanja, povečuje kroženje krvi po telesu, stimulira imunski sistem, da se ta bolje zoperstavi boleznim, in izboljšuje aerobno zmogljivost. Smeh začasno pospeši srčni utrip in zviša krvni tlak, temu pa sledi sprostitev mišic (do 45 minut) in znižanje krvnega tlaka. Smeh pokuri dodatnih 60 do 120 kalorij na uro več kot mirovanje. Smeh je tudi otroška igrivost, ki lahko sprosti napetost trenutne situacije in jo naredi bolj sprejemljivo. Dnevna opravila so manj naporna, če se zraven smejimo – niso vedno zabavna, a se boste gotovo bolj zabavali, če jih bo spremljal smeh.

Smeh dokazano poveča pozitivna čustva, kot so navdušenje, radoživost in občutek samozavesti. Sprožena pozitivna čustva razširijo naš obseg pozornosti, s tem se poviša občutek intuicije, kreativnosti in domišljije. Pozitivnost in odprtost se medsebojno hranita ter ustvarjata spiralo osebnostne rasti in človeškega razcveta. Prav tako je dokazano, da tisti, ki vadijo namenski smeh na delovnem mestu, s tem dvigujejo počutje zaposlenih, njihovo samozavest in prepričanje v lastne sposobnosti.
​

​Smeh je odlična pozitivna strategija za soočanje s stresom. S smehom zmanjšujemo stres, kar nam omogoča, da na težave gledamo pozitivno. Smeh utrjuje prijateljstva in nas povezuje. Očesni stik z ljudmi, s katerimi se smejimo, bo povzročil še več smeha. Smeh blaži stres in tesnobo. Hkrati se namreč ne moremo smejati in biti v skrbeh. Smeh nas postavi tudi v trenutno doživljanje, sedanjost, je edini trenutek, v katerem lahko izkusimo srečo.