Vsi smo že doživeli besede, kot so »to moraš še poskusiti, preden greš« ali »saj se ti ne bo nikjer poznalo«, čeprav si tisti trenutek nismo želeli dodatnih grižljajev ali kozarca – običajno alkoholne – pijače.
Takšne situacije so lahko nadvse neprijetne, saj si po eni strani ne želimo zavrniti prijaznega gostitelja, po drugi strani pa nam resnično ne tekne še dodatna sladica, pijača ali celo oboje. Kako torej ravnati v takšnih primerih?
Najprej moramo ozavestiti, da gostitelj v svojih očeh v takšnem ravnanju ne vidi nič slabega. Tega ne počne zato, ker bi nas želel namenoma spraviti v neprijeten položaj ali ustvariti konflikt, temveč drugače preprosto ne zna. Največkrat gre za (preveč) gorečo željo izkazati se kot dober gostitelj, pogosto tudi v povezavi z lokalnimi navadami in običaji ter načinom vzgoje in odraščanja.
“Še najbolje je ubrati diplomatsko pot.”
Reči ne v takšnem primeru ni vedno enostavno, še zlasti, če gostitelja ne poznamo tako zelo dobro, da bi vedeli, kaj bo pri njem »delovalo«.
Še najbolje je ubrati diplomatsko pot. Gostitelja najprej pohvalimo in mu izkažemo zahvalo za vse, kar je doslej dal na mizo, nato pa povemo, da smo tako siti, da ne moremo vase spraviti niti grižljaja več. Da bi z veseljem poskusili še to sladico – ali karkoli je že ponujeno –, ki je videti res slastna, toda zavoljo svojega počutja res ne moremo več jesti.
Nekateri gostitelji bodo seveda tudi ob takšnem pojasnilu še vedno vztrajali. Nič ne de. Pomembno je, da ostanemo vljudni in prijazno neomajni. V skrajnem primeru lahko rečemo, da zdajle res ne moremo, bi pa morda malce kasneje.
Siljenje z alkoholom
Poglavje zase je siljenje z alkoholnimi pijačami, ki ni le neprijetno, temveč je lahko tudi nevarno, če se bodo gostje odpravili domov s svojimi avtomobili. Najučinkovitejši način, kako se ubraniti pred siljenjem z alkoholom, je tako enostavna beseda »vozim«. Odgovoren gostitelj bo to razumel in spoštoval.
Besede »vozim« seveda ne moremo uporabiti, če je jasno, da se na druženje nismo pripeljali ali če gostitelj ve, da bo domov peljal nekdo drug. Takrat je najbolje biti iskren in preprosto reči »ne paše mi« ali »ne paše mi več«.
V skrajnem primeru, če nič drugega ne deluje, se lahko izgovorimo, da jemljemo zdravila, pri katerih je prepovedano uživanje alkohola.
“V takšnem primeru se je najbolje vprašati, ali se S takšno osebo sploh želimo družiti.”
Siljenje k pitju alkoholnih pijač je še posebej neprijetno za osebe, ki ne uživajo alkohola ter za zdravljene alkoholike. Nekateri gostitelji, običajno podprti z nekaj kozarčki za pogum, lahko v takšnem primeru dobijo še dodaten zagon, nezavedajoč se, kakšno stisko lahko povzročijo pri abstinentu. V takšnem primeru se je najbolje vprašati, ali se s takšno osebo sploh želimo družiti.
Del slovanskega značaja
Za siljenje s hrano in pijačo bi lahko dejali, da sta vgrajena v »slovanske gene«, saj lahko pojav opazimo pri domala vseh slovanskih narodih, kjer velja, da se gostoljubje izkazuje z bogato obloženo mizo.
Čeprav gre po eni strani za lep običaj, s katerim želi gostitelj poskrbeti, da gost ne bo šel domov lačen, pa lahko – sploh v današnjem času, ko smo ljudje redko kdaj zares lačni, – pretirano ponujanje hrane in pijače postane vsiljivo in za gosta neprijetno.
Če smo gostje pri takšnem gostitelju, še najbolje delujejo že omenjena prijaznost, pohvale na račun gostitelja in ščepec diplomacije.
Kakšne pa so vaše izkušnje s siljenjem s hrano in pijačo? Imate kakšen preizkušen stavek, ki vedno deluje? Zapišite v komentarju!
