Revmatoidni artritis je kronična vnetna bolezen, ki lahko prizadene več kot samo sklepe. Pri nekaterih ljudeh lahko poškoduje tudi druge organe, kot so koža, oči, pljuča, srce in ožilje. Gre za avtoimunsko bolezen, kar pomeni, da začne pri revmatoidnem artritisu imunski sistem napadati tkiva lastnega telesa.
Za razliko od osteoartritisa, kjer gre za poškodbe sklepov, ki nastanejo zaradi obrabe, je revmatoidni artritis bolezen, ki povzroča boleče otekline sklepov. Zaradi vnetja lahko sčasoma pride do erozije kosti in deformacije sklepov.
Napredek na področju zdravil je močno izboljšal obete za lajšanje in spreminjanje poteka bolezni. Prej kot se zdravljenje začne, boljši je pričakovani izid, zato je izjemnega pomena, da že ob prvih znakih obiščete zdravnika, ki bo opravil diagnostiko ter potrdil ali ovrgel sum na bolezen.
Znaki revmatoidnega artritisa
Znaki revmatoidnega artritisa lahko vključujejo:
- otečene in rahlo pordele sklepe,
- sklepe, ki so na otip nekoliko toplejši,
- otrdele sklepe, kar je najbolj opazno zjutraj in po daljši neaktivnosti,
- utrujenost, povišano telesno temperaturo in izgubo apetita.
V zgodnji fazi revmatoidni artritis običajno prizadene manjše sklepe – največkrat sklepe prstov na rokah in sklepe v palcih na nogah. Ko bolezen napreduje, se simptomi pogosto razširijo na zapestje, kolena, gležnje, komolce, kolke in ramena.
Približno 40 odstotkov ljudi z revmatoidnim artritisom občuti tudi druge znake, ki ne vključujejo sklepov. Prizadeti so lahko naslednji organi in deli telesa:
- koža,
- oči,
- pljuča,
- ledvice,
- žleza slinavka,
- živčno tkivo,
- kostni mozeg,
- ožilje.
Znaki revmatoidnega artritisa se od osebe do osebe lahko razlikujejo. Bolezen lahko poteka v zagonih, kar pomeni, da se lahko znaki pojavijo in nato za nekaj časa relativno izginejo (oteklina in bolečina se za nekaj časa zmanjšata ali celo izgineta). Sčasoma lahko revmatoidni artritis povzroči deformacijo sklepov – še posebej značilen je t.i. labodji vrat na prstih, ko se prsti zaradi deformacije sklepov ukrivijo tako, da njihova oblika spominja na obliko vratu laboda.
Dejavniki tveganja za revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, katere vzrok še ni natančno pojasnjen. Znano pa je, kateri so dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost, da bo oseba zbolela za to boleznijo. To so:
- Genetska predizpozicija – obstajajo dokazi, da je dednost lahko eden od vzrokov za bolezen, vendar je v odsotnosti drugih dejavnikov vloga dednosti razmeroma majhna.
- Hormoni – revmatoidni artritis je pogostejši pri ženskah kot pri moških, zaradi česar obstaja domneva, da ima določeno vlogo pri njem lahko tudi hormon estrogen.
- Kajenje – nekatere raziskave kažejo, da imajo kadilci povečano tveganje za razvoj revmatoidnega artritisa.
Kdaj obiskati zdravnika
Če občutite nelagodje v sklepih in so ti na pogled otečeni, obiščite zdravnika, ki bo opravil slikovno diagnostiko (rentgensko ali MR slikanje) in pregled revmatoidnih faktorjev krvi, s čimer bo potrdil ali ovrgel sum na revmatoidni artritis.
Kako poteka zdravljenje
Zdravila, ki bi ozdravilo revmatoidni artritis, zaenkrat še ni. Obstajajo pa učinkovita zdravila, ki spremenijo potek bolezni, tako da ta čim manj prizadene kakovost posameznikovega življenja.
V zadnjem času se je zgodil velik napredek na področju bioloških zdravil, ki so v mnogih primerih učinkovitejša ter imajo manj stranskih učinkov.
Poleg samih zdravil za zaviranje in omejevanje revmatoidnega artritisa je ob prisotnosti bolečin lahko potrebno tudi jemanje protibolečinskih zdravil (paracetamol) ali nesteroidnih protivnetnih zdravil (ibuprofen, naproxen, diklofen).
Revmatoidni artritis ni več obsodba na negibljivost
Z napredkom zdravljenja oziroma spreminjanja poteka bolezni revmatoidni artritis ne pomeni več obsodbe na negibljivost in hude bolečine. Mnogi ljudje z revmatoidnim artritisom živijo povsem običajno in kakovostno življenje. Poleg tega novejša doktrina osebam s to boleznijo ne predpisuje več izogibanja obremenjevanju sklepov, temveč spodbuja stanju sklepov prilagojeno redno telesno aktivnost.
Viri: Mayo clinic, NHS