Ste tudi vi med tistimi, ki si popoldan radi privoščijo kratek dremež? Najnovejša raziskava razkriva, da lahko dremež, ki si ga privoščite čez dan, pomaga ohraniti zdrave možgane, saj upočasni njihovo krčenje, do katerega pride s starostjo.
Raziskovalci z univerze University College London so ugotovili, da so možgani ljudi, ki si čez dan redno privoščijo dremež, večji. A ne le to – možgani ljudi, ki čez dan zadremajo, se v povprečju starajo od tri do šest let počasneje.
Navada, ki se jo z leti odvadimo …
Dremež je nekaj, kar nam je morda celo prirojeno, saj kot otroci veliko časa predremamo. Dokazano je tudi, da je dremanje pomembno za razvoj v otroštvu, nato pa z leti to zdravo navado – vsaj večina – opusti. Razloga ni posebej težko najti. Storilnostno naravnana družba in kronično pomanjkanje časa nas silita, da ves čas nekaj počnemo ter dan podaljšujemo tako, da skrajšujemo čas za počitek.
… In se je po upokojitvi znova privadimo
Da je prav pomanjkanje časa tisto, zaradi česar opuščamo počitek čez dan, dokazuje podatek, da se ljudje, ko se upokojijo, znova začnejo pogosteje čez dan odpravljati v posteljo.
Kako dolg naj bo popoldanski dremež
Strokovnjaki priporočajo, da naj popoldanski dremež ne bo predolg. Idealno naj bi trajal manj kot pol ure. Če traja dlje, se lahko dremež spremeni v spanje, kar lahko zmede naš naravni bioritem.
Skrivnost dolgega življenja in čilih misli?
Slednje sicer ni znanstveno dokazano, a hoteli ali ne, se ob omembi popoldanskega dremeža spomnimo na sredozemske kulture z močno zakoreninjeno tradicijo popoldanske sieste. Je morda poleg mediteranske prehrane skrivnost dolgega življenja in čilih misli prebivalcev mediteranskih dežel tudi v vsakodnevnem počitku čez dan? Prepričani smo, da bi veljalo raziskati tudi to.
Počasnejše življenje je zdravo življenje
Vsekakor je dokazano, da sta hiter tempo življenja in stres lahko vzrok mnogih zdravstvenih težav. Prav tako lahko pomanjkanje spanja vodi v težave s srčno-žilnim sistemom oziroma povečuje tveganje za bolezni, kot so arterioskleroza, srčni infarkt in možganska kap. Zaradi premalo spanja se hitreje stara koža, ki postaja tanjša in izgublja elastičnost. Nenazadnje pa ljudi, ki premalo spijo, pogosteje pestijo težave s koncentracijo in spominom.
Vedno več strokovnjakov zato zagovarja mnenje, da lahko za svoje zdravje veliko naredimo že s tem, če začnemo zavestno živeti počasneje.
Viri: ucl.ac.uk, health.com
