Probiotiki se pogosto dodajajo mlečnim proizvodom, kot so:
jogurt, mleko in sir.Ali veste, da probiotiki dobrodejno delujejo na prebavni
sistem, imunost, varujejo pred raznimi boleznimi in vplivajo na vitkost? Prebavni trakt
predstavlja najvažnejšo mejo med našo ”notranjostjo” in zunanjim svetom.
Prebavni sistem je svojevrstna ”notranja koža”, katere površina je 150 krat večja
od površine kože.
Kaj so
probiotiki?
V začetku 20. stoletja je ruski bakteriolog dr. Ilya Metchnikoff, pomočnik slavnega Louis Pasteurja, bil prvi znanstvenik, ki je videl pozitiven učinek mlečnokislinskih bakterij na zdravja ljudi. Trdil je, da ima prebivalstvo v Bolgariji, za tisti čas, neverjetno dolgo življenjsko dobo. In ta pojav je pripisal rednemu uživanju jogurta in podobnih izdelkov.Po sledeh njegovih trditev so te preiskave nadaljevali drugi znanstveniki. Te so leta 1930 doživele nekakšen vrhunec, ko je zagovornik preventivne medicine – Minoru Shirota – izoliral bakterije
iz rodu Lactobacillus, ki lahko preživijo prehod skozi prebavni sistem. To odkritje je
hitro privedlo do komercialne uporabe bakterij v proizvodnji fermentiranih mlečnih izdelkov, ki so doživele izjemen komercialni uspeh.Njihov vnos vodi k povečanju koristnih bakterij v prebavnem traktu, saj probiotične vrste zavirajo rast nezaželenih vrst bakterij in toksičnih snovi. Bakterijske kulture, ki se običajno uporabljajo pri obogatenih izdelkih, so različne vrste iz rodu Lactobacillus in Bifidobacterium.Laktobacili in bifidobakterije so običajni prebivalci črevesja in njihova prisotnost kaže na zdravo floro. Končni produkt njihovih dejavnosti so kratke verige kislin, ki povečajo kislost črevesne vsebine. Te ustvarjajo neugodne pogoje za rast in delovanje škodljivih bakterij. Hkrati služijo tudi kot
”hrana” celic, ki obdajajo debelo črevo.
Probiotiki v jogurtuUgodno ravnovesje med prebivalci v našem črevesju lahko vpliva na stres, vročino, jemanje zdravil, predvsem antibiotikov, in nepravilno prehrano.
Neravnovesje črevesne mikroflore se povezuje s povečanim tveganjem za določene bolezni. Zato obstaja velik interes za prisotnost snovi in mikroorganizmov, ki imajo pozitivne učinke na rast in aktivnost koristnih bakterij v prebavnem sistemu.Probiotiki se danes pogosto dodajajo mlečnim izdelkom, predvsem fermentiranim mlečnim izdelkom, kot so jogurt, mleko in sir. Vendar pa jih zaradi vse večje priljubljenosti srečamo v vedno številnejših različnih živilih in farmacevtskih izdelkih, kot so pripravki za bolnike, pivo, vino, športni napitki in številne vrste mlečnokislinskih bakterij, ki so tradicionalno prisotne v proizvodnji hrane že desetletja. Na ta način probiotične bakterije iz rodu Lactobacillus najdemo v vloženi zelenjavi, ki se konzervira s fermentacijo mlečne kisline.Koristne bakterije ustvarijo neugodne pogoje za rast škodljivih mikroorganizmov in nam pomagajo, da iz hrane dobimo vsa pomembna hranila in energijo. Ti dve skupini bakterij sta v stalnem prepletanju. Stanje bakterij določa število funkcij v prebavnem sistemu in vpliva na zdravje celotnega organizma.
Dokazane koristi probiotikovIzbor probiotičnih bakterij poteka po več kriterijih, osnovni pa so: varnost, možnost preživetja v hrani in pri prehodu skozi prebavni trakt, kakor tudi terapevtski in/ali preventivno klinični dokazani učinki.Na podlagi raziskav so se ugotovile posebne probiotične vrste, ki so izkazale pozitivne učinke na zdravje ljudi.Koristi rednega uživanja probiotikov vključujejo koristne učinke na imunski sistem, izboljšuje se neoporečnost črevesne sluznice, zmanjša pogostost in trajanje črevesne okužbe, blagodejno vplivajo na alergijske reakcije in na prebavo. Najpogosteje uporabljene probiotične vrste so bile raziskane v številnih znanstvenih študijah. Te so vključevale preprečevanje in ublažitev posledic neželenih učinkov zdravljenja z antibiotiki, potovalno drisko in vpliv na regulacijo prebave.
Blagodejni učinki probiotikov na imunostBakterije, ki naseljujejo črevesje, zlasti laktobacili in bifidobakterije, imajo antimikrobno aktivnost in vplivajo na lokalno (v črevesju) in sistemsko imunost. Manjša pogostost okužb in obolenj prebavnega sistema pri doječih se otrocih je mogoče delno razložiti z razlikami mikroflore dojenih otrok in tistih, hranjenih z mlekom za dojenčke.
Poznavanje procesa, s katerim bifidobakterije in laktobacili v črevesju zaščitijo pred potencialno škodljivimi mikroorganizmi in tako delujejo kot del črevesne obrambne pregrade, so prispevale k pobudi za vključitev probiotikov v mleko za dojenčke in njihovo uporabo kot dodatek k prehrani v najzgodnejši dobi.
Ali tudi vi kupujete probiotične mlečne izdelke? Ali menite, da vam pomagajo?