Tako na primer pri poročenih parih, ki so zelo optimistični glede prihodnosti njihove zakonske zveze, obstaja večja verjetnost, da bo v razmerju zaškripalo. Optimizem je prav tako lahko povezan z nižjimi prihodki. V Veliki Britaniji so 20 let spremljali prihodke ter odnos do življenja in izkazalo se je, da optimistični samozaposleni zaslužijo za četrtino manj kot njihovi bolj pesimistični kolegi. Nič kaj spodbudna za optimiste ni niti raziskava na področju bolezni srca. Raziskovalci so ugotovili, da so se znaki bolezni srca in ožilja pojavili prej pri tistih ljudeh, ki so bili bolj optimistični glede svojega zdravja.
Kako pojasniti, da so pesimisti uspešnejši?
Kako pojasniti takšne rezultate, ki so v nasprotju s tem, kar poslušamo z vseh strani? Ena od možnih razlag je, da ljudje, ki gledajo na svet skozi rožnata očala, zanemarijo zgodnje opozorilne znake prihajajočih težav.Zaradi optimizma lahko človek doživlja tudi večja razočaranja. To potrjuje tudi študija, v kateri so ugotavljali počutje študentov psihologije tik pred prejemom rezultatov izpita in takoj po njem. Študenti, ki so pričakovali višjo oceno, kot so jo nato dobili, so bili po prejemu rezultatov razburjeni. Tisti, ki so bili bolj pesimistični in so pričakovali nižjo oceno, a so nato dobili višjo oceno od pričakovane, pa so se počutili bolje.
Sprejemanje negativnih misli in čustev ima lahko tudi pozitivne družbene učinke. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki so slabše razpoloženi, komunicirajo bolj učinkovito, ljudje, ki so žalostni, pa se manj zanašajo na negativne stereotipe. Sodelujoči v raziskavi, ki so jim predvajali žalostne videoposnetke, so se v kasnejši igri izkazali kot bolj darežljivi do soigralcev, kot tisti, ki so jim predvajali vesele videoposnetke.
Najboljša je zmernost
Kakšen je torej najboljši odnos do življenja? Že leta 1980 sta raziskovalca z Univerze v Michiganu opisala strategijo, ki sta jo poimenovala defenzivni pesimizem, kjer ljudje svoje strahove uporabijo sebi v prid. Tudi kasnejši študiji sta potrdili, da se ‘defenzivni pesimisti’, s tem ko imajo nizka pričakovanja in predvidijo tudi najslabše možne scenarije, v mnogih nalogah odrežejo bolje od optimistov – od reševanja matematičnih težav, do doseganja življenjskih ciljev.
Da je rahlo pesimističen odnos lahko pozitiven, je dokazala tudi 30 let trajajoča študija v Nemčiji, v kateri je sodelovalo 10.000 ljudi. Pri starejših odraslih, ki so menili, da jim v prihodnosti ne bo šlo tako dobro, kot jim je nato v resnici šlo, je bila verjetnost, da bodo postali invalidi ali predčasno umrli, manjša kot pri njihovih bolj optimističnih sovrstnikih.
Seveda pretiran pesimizem ni dober in lahko človeka pahne tudi v resne duševne težave. A poveličevanje optimizma, veselja in sreče, ki gre zadnje čase že čez vse meje, tudi ni dobro. Morda še najboljša je srednja pot, kjer človek ostane realističen in se zaveda vseh možnosti – tako dobrih, kot tudi slabih.
vir: TheAtlantic.com
Komentirajte!
