Več let je že znano, da lahko virus Epstein-Barr sproži multiplo sklerozo ali povzroči napredovanje te degenerativne bolezni. Švedski raziskovalci so prepričani, da zdaj vedo, zakaj se to zgodi.
Raziskovalci z Inštituta Karolinska na Švedskem so ugotovili, da imajo nekateri ljudje protitelesa proti virusu Epstein-Barr, ki začnejo zmotno napadati protein v možganih in hrbtenjači.
Protitelesa, ki se vežejo na točno določen protein v virusu (EBNA1) se lahko vežejo tudi na podoben protein v možganih in hrbtenjači (CRYAB). Do te ugotovitve so prišli z analizo vzorcev krvi več kot 700 bolnikov z multiplo sklerozo.
Ta napačno usmerjena protitelesa lahko poškodujejo živčni sistem in povzročijo hude simptome pri bolnikih z multiplo sklerozo, vključno s težavami z ravnotežjem, gibanjem in utrujenostjo, so prepričani švedski raziskovalci.
»Multipla skleroza je zelo kompleksna bolezen, naša raziskava pa predstavlja pomemben košček sestavljanke in bi lahko pojasnila, zakaj nekateri ljudje zbolijo za njo,« je dejala soavtorica raziskave Olivia Thomas.
»Odkrili smo, da se lahko nekatera protitelesa proti virusu Epstein-Barr, ki bi pri normalnem poteku stvari skrbela za boj proti temu virusu, napačno usmerijo proti možganom in hrbtenjači ter povzročijo škodo,« je še pojasnila.
V številkah: protitelesa proti virusu Epstein-Barr so odkrili pri 23 odstotkih bolnikov z multiplo sklerozo in pri le 7 odstotkih zdravih ljudi v kontrolni skupini.
Čeprav se lahko multipla skleroza razvije tudi brez delovanja teh protiteles, bi bila slednja lahko povezana z nastankom bolezni pri do četrtini bolnikov, navajajo raziskovalci.
Virus Epstein-Barr
Virus Epstein-Barr je virus herpesa in velja za enega najbolj razširjenih virusov pri ljudeh. Več kot 90 odstotkov svetovne populacije je okužene in ga prenaša vse življenje – običajno v obliki latentne okužbe brez simptomov.
Vse več znanstvenih dokazov sicer nakazuje, da bi virus Epstein-Barr lahko bil prek protiteles povezan z multiplo sklerozo, a naj bi se mehanizem delovanja med posameznimi bolniki razlikoval. Raziskava švedskih raziskovalcev je tako majhen, a pomemben korak na poti razumevanja in – nekoč morda tudi zdravljenja – te hude bolezni.
Vir: WebMD
