Ocenjuje se, da se od 30 do 40 odstotkov ljudi srečuje s katero od alergij. Med dokaj pogostimi so alergijske reakcije na snovi, ki jih izločajo hišni ljubljenčki, kot so psi in mačke, zaradi katerih naj bi po nekaterih ocenah težave imelo od 15 do 30 odstotkov ljudi.
Simptomi alergij na hišne ljubljenčke
V ljudskem izročilu lahko zasledimo prepričanje, da lahko alergije na hišne ljubljenčke povzročajo bolečine in povišano telesno temperaturo. To ne drži. Alergije, ki jih povzroča stik s snovmi, ki jih izločajo hišni ljubljenčki, se običajno kažejo prek naslednjih simptomov:
- Simptomi, povezani z nosom in očmi: kihanje, izcedek iz nosu ali zamašen nos, rdeče, srbeče ali solzne oči, srbenje v nosu, grlu ali ustnem nebu.
- Simptomi, povezani s kožo: suha in srbeča koža, pordela koža, izpuščaji.
- Respiratorni simptomi: kašelj, piskajoče dihanje, napetost v prsih, kratka sapa.
V zelo redkih primerih lahko pride do hude alergijske reakcije – anafilakse – ko se pri alergični osebi pojavijo srbenje, izpuščaji, otekanje, hude težave z dihanjem in šok, pri čemer lahko brez hitre pomoči ta oseba tudi umre.
Na splošno velja, da simptomi postanejo izrazitejši, če je alergična oseba izpostavljena večji količini alergenov ali če je v njeni okolici prisotnih več različnih alergenov.
Ali si lahko kljub alergiji omislite hišnega ljubljenčka?
Obstajajo različne možnosti za nadzor alergije in zmanjševanje alergijskega odziva. Večina ljudi lahko kljub alergiji uspešno sobiva s hišnimi ljubljenčki.
Miti in resnice o alergiji na mačke
Mit: mačja dlaka povzroča alergijo
Resnica: Alergije ne povzroča dlaka sama, temveč so to maščobe, ki se izločajo skozi mačjo kožo in mačjo slino. Natančneje, alergijo povzroča ena sama beljakovina, ki jo najdemo na mačji koži in v mačji slini, mačka pa jo z umivanjem nato prenese tudi na svojo dlako.
Mit: Alergeni so enakomerno porazdeljeni po mačjem telesu.
Resnica: Največjo koncentracijo alergenov najdemo na obrazu in vratu mačk, saj se tam nahaja največja gostota žlez, ki izločajo maščobo. Slednja se nato prenaša drugam s tem, ko se mačka liže in umiva, pa tudi z drgnjenjem ob ljudi in pohištvo, s čimer mačka označuje svoj teritorij.
Mit: Nekatere mačke ne izločajo alergenov.
Resnica: Vse mačke izločajo alergene, toda nekatere jih izločajo več kot druge. Prepričanje, da nekatere pasme mačk ne povzročajo alergij, je zmotno.
Kako sobivati z mačko, če ste alergični
Strokovnjaki priporočajo sterilizacijo mačke, saj se s tem zmanjša proizvodnja alergenov pri tem hišnem ljubljenčku. Osebam z alergijo svetujejo tudi, da zmanjšajo število mačk v stanovanju, saj se z večanjem števila živali povečuje tudi koncentracija alergenov. Zelo pomaga tudi redno tedensko kopanje mačke z milom za male živali, kar lahko zmanjša koncentracijo alergenov do 84 odstotkov, ter redno umivanje rok takoj po vsakem stiku z mačko.
Dodatno je priporočljivo tudi, da mačkam ne dovolite vstopa v spalne prostore ter da iz stanovanja umaknete tkane talne obloge. Preproge lahko namreč vsebujejo do 13-krat več mačjih alergenov kot trdna tla. Vsaj enkrat tedensko temeljito posesajte stanovanje, pri čemer uporabite sesalnik s kakovostnim HEPA-filtrom. Izogibajte se pometanju, saj s tem alergene dvigujete v zrak. Dodatno lahko v stanovanje namestite tudi čistilnik zraka s filtrom HEPA, kar bo za 5- do 7-krat zmanjšalo količino alergenov v zraku.
Vir: vet.osu.edu
