»Invazija miši, kot v kakšni grozljivki,« bi še najlažje opisal prizor, ki me je pričakal na eni od severnoprimorskih planin, ki je v začetku maja še spokojno mirna, poleti pa jo zasedejo pastirji, pohodniki in turisti. Na travniku sem najprej zagledal luknjo pri luknji, takoj zatem pa na desetine miši. Za hip se mi je zazdelo, da sem se znašel na snemanju Hitchcockove grozljivke.
A prvi pohod je bil komaj uvod. V naslednjih dneh sem miši opazil povsod. V naseljih, na planinskih poteh in ob njih, na cestah, kjer so mnoge končale pod kolesi avtomobilov … opozorila pristojnih, da bomo letos v Sloveniji imeli »mišje leto«, gre torej vzeti zares.
Miši prenašajo nevarno mišjo mrzlico
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo na rekordno število zabeleženih primerov mišje mrzlice v tem letu. Od 1. januarja do 20. maja je bilo skupno zabeleženih že 142 primerov (42 pri ženskah in 100 pri moških). Glavna žarišča mišje mrzlice so goriška regija, jugovzhodna Slovenija in osrednjeslovenska regija. Pogled na graf pokaže, kako veliko je odstopanje od 10-letnega povprečja.
Število prijavljenih primerov HMRS po mesecih, Slovenija, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021 ter 10-letno povprečje (2011-2020); vir: NIJZ, 25. 5. 2021.
Kaj je mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS)
Mišja mrzlica je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. V naravi virus kroži predvsem med glodavci, kot so miši, podgane in voluharji. Virus se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v izločkih glodavcev – v iztrebkih, urinu in slini. Poleg tega se lahko s temi izločki okužijo tudi hrana, voda in okolje, zato je potrebno biti še posebej pazljiv med bivanjem in aktivnostmi v naravi.
Prenos vedno poteka z živali na človeka in nikoli s človeka na človeka. Prenašalci so lahko tudi okužene mačke in psi.
Ob poznem ukrepanju se lahko mišja mrzlica razvije v zelo resno, v skrajnih primerih tudi smrtno bolezen. Poteka v več fazah, znaki pa so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je povzročil okužbo.
Inkubacijska doba bolezni običajno traja od 12 do 16 dni. Nato se začnejo kazati znaki prve faze bolezni, in sicer visoka telesna temperatura, mrzlica, močan glavobol ter močne bolečine v predelu trebuha in ledvic. Pojavijo se tudi bolečine v očeh, očesne veznice močno pordijo, oseba pa je v obraz rdeča, kot če bi jo opeklo sonce. Če bolezen poteka v lažji obliki, se v tej fazi konča in ne pusti posledic.
V težjih primerih se bolezen razvije tako, da po nekaj dnevih visoke vročine pride do nenadnega padca krvnega tlaka. Pojavijo se nemirnost, motnje zavesti, krči ter krvavitve v koži in sluznicah.
Sledi faza, v kateri se pojavijo znaki odpovedi ledvic, lahko tudi krvavitve. V tem primeru je zdravljenje dolgotrajno, okrevanje pa lahko traja tudi pol leta.
Smrtnost mišje mrzlice je razmeroma visoka, umre od 5 do 15 odstotkov obolelih.
Kako preprečimo okužbo?
Cepiva proti mišji mrzlici ni, zato se pred njo lahko zaščitimo samo s preventivnim ravnanjem in skrbjo za higieno. Strokovnjaki priporočajo:
- umivanje rok po vsakem opravilu, kjer pridemo v stik z zemljo ali prahom, še zlasti v naravi;
- preprečevanje dostopa glodavcem v bivalne prostore in deratizacijo pomožnih prostorov (kleti, drvarnice, shrambe itd.);
- varno odstranjevanje odpadkov hrane, da z njimi ne privabljamo glodavcev;
- shranjevanje hrane in pijače v zaprtih posodah;
- uporabo maske in rokavic pri čiščenju prostorov, kjer se lahko nahajajo izločki glodavcev.
Pri aktivnostih in bivanju v naravi je pomembno, da:
zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci;- ostankov hrane ne odmetavamo v okolje;
- hrane ne polagamo na tla;
- ne sedimo in ležimo na golih tleh;
- ne pijemo vode iz izvirov v naravi;
- si pogosto umivamo roke;
- osebnih stvari ne odlagamo na tla;
- smo pri postavljanju šotorov in bivakov pozorni na rove in sledi iztrebkov;
- se ne dotikamo mrtvih živali;
- pri delih, kjer se lahko praši (žaganje, pometanje ipd.), uporabljamo masko.
Previdno, če boste kampirali
Severna primorska (Posočje, območje Nadiže) in jugovzhodna Slovenija (območje Kolpe) sta priljubljeni destinaciji ljubiteljev kampiranja, pohodništva in drugih aktivnosti v naravi. Če se boste letos odpravili v te čudovite dele Slovenije, bodite pozorni na glodavce in upoštevajte zgornje nasvete, da v čim večji meri zmanjšate možnost okužbe. Ob tem še posebej pazite na otroke in higieno njihovih rok.
A.M., viri: NIJZ, PZS
