Maticne celice

Uporaba matičnih celic

Trenutno
se matične krvne celice uporabljajo za transplantacijsko zdravljenje prek 45
bolezni, med drugim nekaterih vrst rakov, kot je levkemija in različnih
imunskih in genetskih motenj. Potekajo pa raziskave, ki bodo
dale odgovore tudi za možnosti zdravljenja srčnega infarkta, drugih srčnih
obolenj, sladkorne bolezni in mišične distrofije, Alzheimerjeve  in Parkinsonove bolezni ter poškodbe hrbtenjače.

Matične celice so bile že uporabljene pri
zdravljenju:

• več vrst krvnih rakov (levkemije,
  limfomi, retinoblastom),
• obolenjih kostnega mozga
  (aplastična anemija, Fanconijeva anemija),
• motnjah hemoglobina (anemija
  srpastih celic, beta talasemija),
• prirojenih motnjah metabolizma
  (Lesch-Nyhanov sindrom in druge),
• prirojenih imunskih
  nezadostnostih (kronična granulomatoza ipd.),
• drugih bolezni (osteopetroza,
  histiocitoza langerhansovih celic).

Popkovnična kri je bogat vir krvotvornih matičnih celic, sposobnih, da se po presaditvi naselijo v kostnem mozgu in pričnejo tvoriti krvne celice. Popkovnična kri vsebuje tudi mezenhimske matične celice, ki se lahko v telesu ali na gojišču razvijejo v celice različnih tkiv mezenhimskega izvora, kot so stroma kostnega mozga, hrustanec ter kostno, mišično in vezivno tkivo. Novejše raziskave potrjujejo tudi prisotnost celic, iz katerih lahko z gojenjem in vitro nastanejo celice endodermalnega izvora – hepatociti. Zaradi takšnega potenciala lahko z matičnimi celicami iz popokovnične krvi zdravimo številne bolezni. Zaradi posebnih bioloških in drugih značilnosti ima popkovnična kri v primerjavi s kostnim mozgom večjo in lažjo dostopnost, manjše tveganje za prenos okužbe s citomegalovirusom in EpsteinBarr virusom ter manjše tveganje za nastanek bolezni presadka proti gostitelju po presaditvi.

Glavna pomanjkljivost popkovnične krvi je majhno število krvotvornih matičnih celic, ki večinoma zadostuje za presajanje le pri otrocih in osebah s telesno težo manj kot 40 kg. Zato so številne raziskave in napori usmerjeni v pridobivanje čim večjega števila kakovostnih krvotvornih matičnih celic iz popkovnične krvi.

Če vemo, da je transplantacija (presajanje) matičnih krvnih celic zapletena, pa sta odvzem in shranjevanje plodove krvi zelo enostavna.

Po porodu otroka popkovnico prerežemo (oziroma jo vedno večkrat prereže očka) in jo na obeh koncih pretisnemo, da kri ne izteče. Nato jo očistimo, z iglo odvzamemo kri iz popkovnice ter jo shranimo v posebno sterilno vrečko. Postopek je nenevaren za mater in otroka in ne moti poroda. Vrečko z zbrano krvjo nato ponavadi v določenem času kurir dostavi podjetju, ki je usposobljeno in registrirano za tovrstno shranjevanje (krvna banka). Kri testirajo in zamrznejo za morebitno uporabo v prihodnosti.

Postopek odvzema se da opraviti v kateri koli slovenski porodnišnici, posebna povezava porodnišnice s krvno banko ni potrebna. Nosečnica oziroma par, ki ga to zanima, si lahko podrobnosti o postopku prebere na spletnih straneh krvnih bank v tujini (ZDA). Po navezavi stika (in plačilu) vam krvna banka pošlje že pripravljen set za odvzem krvi. Običajno povejo, kako obvestite kurirja, ki po porodu poskrbi za dostavo krvi do krvnega centra. Vsekakor je dobrodošlo, da se v porodnišnici že prej dogovorite za shranitev krvi.

Z odvzemom popkovnične krvi po porodu otroka lahko pridobimo velike rezerve krvotvornih matičnih celic. Za pravilen odvzem sta pomembna strokovna usposobljenost in upoštevanje strokovnih navodil ponudnikov setov za odvzem krvi. Danes lahko s  transplantacijo krvotvornih matičnih celic iz popkovnične krvi zdravimo vrsto bolezni (preko 45), razvoj znanosti pa obeta zdravljenje še več različnih bolezni.

Čeprav je metoda zelo obetavna, je za zdaj še relativno draga, tako da se denimo v ZDA manj kot dva odstotka staršev ob porodu otroka odloči za odvzem in shranitev krvi iz popkovnice. Delno k temu prispevata tudi neobveščenost in dvom v prihodnost.