Novinarka Lucija B. Petavs pravi, da je novinar eden izmed najbolj osovraženih poklicev na svetu. Ljudje jih ne marajo, se jih bojijo in vsakdo ima nekaj povedati čeznje in njihovo delo. Vseeno pa pravi, da je novinarsko delo eno izmed najpomembnejših del v Sloveniji, predvsem z vidika demokracije.
V svojem govoru na dogodku TEDxLjubljanaSalon v zraku je poudarila, da od svojega poklica lahko živi, ji je v veselje in ga iskreno rada opravlja z veliko strastjo in predanostjo. Vendar se je v zadnjem desetletju novinarjem pripetila tehnološka revolucija. Zgodila se jim je sprememba v platformi, saj njihovi uporabniki sedaj informacije vidijo, poslušajo in berejo drugače kot včasih, saj jih morajo uporabniki najprej najti na spletu in za nameček se pričakuje, da bodo plačali te informacije.
Soočiti so se morali še z enim velikim problemom, in sicer so jim socialna omrežja vzela ekskluzivne novice. Kasneje so se za nameček morali soočiti z gospodarsko krizo in takrat se je dejansko pokazalo, kje ljudje zategnejo pas. Ni problema odpovedati se jim časopisu, revijam in knjigam.
Prodaja pisnih novic je padla za 30%. Na podlagi tega so medijem padli tudi prihodki od oglasov. Zaradi teh pojavov so nato mediji postali panični in so pričeli varčevati pri stroških, najprej pri produkciji, kot so tiskarne, kasneje pa še pri ljudeh, saj so znižali plače, honorarje, tudi do odpuščanj je prišlo.
Vsi ti ukrepi se še dandanes poznajo na kakovosti medijskih vsebin. Če so uporabniki prenehali brati in je medijem padla kakovost, je krivo predvsem to, da so se novinarji morali soočiti z manj številčno delovno silo. V novinarstvu namreč delajo redno zaposleni novinarji in mladi honorarci, ki za manj kot 1000 evrov delajo cele dneve in vikende.
Ljudje smo nagnjeni bolj k negativnim kot pozitivnim novicam
Novinarka pokriva področje zdravstva, zato se veliko srečuje z osebami s tega področja. Ker večinoma dela z zdravniki, jo je nekoč vprašal zdravnik, zakaj vedno mediji objavljajo le negativne novice, nihče pa ne objavi ničesar pozitivnega. Odgovorila mu je, da so tudi pozitivne novice, le da jih ne opazimo, ker smo ljudje nagnjeni bolj k negativnim novicam, kar je tudi dokazano.
Zdravnik ji je navrgel, da ponavadi ob ponedeljkih mediji objavijo nekaj pozitivnega o določeni osebi, ostale dneve pa ga prikažejo v negativni luči. Govornica mu je na to trditev priznala, da je to dejansko res. Ampak ima preprost odgovor, zakaj je tako. Te novice se berejo, saj smo ljudje zelo krvoločni, radi imamo kri, solze, čustva in dejansko se vsebine, v katerih gre za politične dvoboje, seksualne škandale, zelo dobro berejo, ker ljudje to hočejo.
Neracionalno trošenje zdravstvenega denarja
Govornica se tudi sprašuje, zakaj potrebujemo odgovorno novinarstvo in zakaj še vedno verjame vanj. Pred nekaj leti je s kolegico raziskovala neracionalno trošenje zdravstvenega denarja v naši največji bolnišnici. Šlo je za medicinski material, ki se mu reče stent ali t.i. žilne opornice.
Osnovna informacija je bila, da so te žilne opornice krepko predrage v Sloveniji. S kolegico je odšla raziskovat po sledeh denarja, Našli sta ogromno transakcij. Predvsem je bila zanimiva transakcija, ko je neka slovenska bolnišnica od poljskega dobavitelja kupila enake vrste žilnih opornic in povsem enake kvalitete, kot so jih doslej uporabljali v UKC, vendar za 1/3 tega denarja.
Nato sta šli še korak dalje, saj sta skušali pridobiti tudi strokovne informacije, ki bi pripomogle k jasnejšemu razumevanju delovanja opornic; ter informacije o odgovornih osebah, ki so zadolžene za naročanje teh opornic. Seveda sta bili deležni številnih negativnih opazk in težkih intervjujev, da sta se dokopali do pomembnih informacij.
Ko sta objavili zgodbo o preplačanih opornicah, sta bili deležni zelo močnega odziva. Ugotovili sta, da je zelo pomembno in odvisno od posameznega zdravnika, katero žilno opornico bo uporabil, čeprav je to bila nekakšna javna skrivnost. Obenem sta ugotovili, da so UKC Ljubljana in še štiri druge bolnišnice za ta material porabile 1,5 milijona evrov preveč zdravstvenega denarja.
Pol leta kasneje sta novinarki doživeli zmago. Ko so se ponovno naročale te opornice, so zanje plačali le 1/3 prvotne cene. Govornica imenuje novinarje kar psi čuvaji, saj sta s kolegico pred časom te predstavitve ponovno preverjali cene teh opornic in ugotovili, da jih nekatere bolnišnice ponovno plačujejo po višji ceni.
Adrijana Kolar
