Začetki transfuziologije in krvodajalstva v Sloveniji segajo v obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko je bil v Ljubljani pri Centralni vojni bolnici ustanovljen transfuzijski oddelek. Tam so 4. junija 1945 odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Ta pomemben mejnik na področju transfuzijske službe oz. krvodajalstva praznujemo kot dan krvodajalstva v Sloveniji.
Z razvojem zdravstva so zahteve po večjih količinah krvi imele za posledico ustanavljanje transfuzijskih postaj pri bolnišnicah. Pomemben mejnik je leto 1953, ko organizacijo krvodajalstva prevzame Rdeči križ Slovenije ter vzpostavi prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo. Krvodajalstvo je v Sloveniji tako kot v mnogih evropskih in drugih državah organizirano pod okriljem Rdečega križa na načelih neplačanosti, prostovoljnosti in anonimnosti.
“Slovenija sodi med tiste države, ki pokrivajo vse potrebe po krvi same.”
Rdeči križ Slovenije s 56 območnimi združenji je nacionalni organizator krvodajalstva v državi. Skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medicino, Centrom za transfuzijsko medicino Maribor UKC Maribor, Centrom za transfuzijsko medicino Celje in transfuzijskimi oddelki pri splošnih bolnišnicah sodeluje pri zagotavljanju nemotene oskrbe zdravstvenega sistema z varno krvjo.
Slovenija samozadostna s krvjo
Slovenija sodi med tiste države, ki pokrivajo vse potrebe po krvi same. V Sloveniji daruje kri več kot 5 % prebivalcev, vsak delovni dan pa zdravstvo potrebuje udeležbo vsaj 350 krvodajalcev, da zadosti dnevnim potrebam po krvi.
Rdeči križ Slovenije letno organizira okoli 1.150 krvodajalskih akcij, od tega je več kot 370 terenskih krvodajalskih akcij. Vsako leto se krvodajalskih akcij udeleži vsaj 100.000 krvodajalk in krvodajalcev.
Krvodajalstvo v času koronavirusa
Izvajanje krvodajalskih akcij v času trajanja pandemije novega korona virusa je bilo v začetku negotovo, saj je bilo več vprašanj kot odgovorov, kako jih varno izpeljati. Strah pri posameznikih in organizatorjih prostovoljcih na terenu je bil velik, saj se je virus glede na podatke iz tujine hitro širil in se ni vedelo, ali se morda prenaša tudi s krvjo. Danes je ta strah odveč. Virus se namreč s krvjo ne prenaša.
Krvodajalske akcije v času epidemije potekajo tako na terenskih krvodajalskih akcijah kot v transfuzijskih centrih oziroma oddelkih po Sloveniji, in sicer v prilagojeni obliki.
Predvsem zaradi zaščite krvodajalcev in zaposlenih v transfuzijskih centrih in transfuzijskih oddelkih ter na terenskih krvodajalskih akcijah se izvajajo krvodajalske akcije, na katere vabijo krvodajalce tistih krvnih skupin, ki jih trenutno potrebujejo.
Krvodajalci se lahko na odvzem naročijo sami (tudi če ne dobijo vabila organizatorjev krvodajalskih akcij), in sicer tako, da pokličejo na najbližji transfuzijski center in se dogovorijo o dnevu in uri prihoda.
Strokovno zdravstveno osebje ob tem krvodajalce že po telefonu pred prihodom na odvzem krvi preveri, ali ustrezajo pogojem za darovanje krvi, poleg tega pa tudi prisotnost bolezenskih znakov morebitne okužbe. Prav tako na vseh krvodajalskih akcijah na triažni kontrolni vstopni točki krvodajalcem izmerijo telesno temperaturo in ponovno preverijo ustreznost za darovanje krvi.
Poziv Rdečega križa krvodajalcem
Dobra preskrba s krvjo je odvisna od odziva ljudi na krvodajalske akcije. Če ljudje ne pridejo na darovanje krvi, te preprosto ni. Zato Rdeči križ Slovenije in transfuzijska služba krvodajalce prosita, da se odzovejo na vabilo ter pridejo na odvzem ob dogovorjenem času.
Skrb za krvodajalstvo ni samo skrb humanitarne organizacije, temveč mora postati tudi splošna družbena skrb, skrb vseh družbenih skupin, inštitucij, zdravstvenih zavodov, društev, ki so dolžni obveščati prebivalce o pomenu darovanja krvi in jih spodbujati k njenemu dajanju, še navajajo v Rdečem križu Slovenije.
“Redno darovanje krvi je mnogim postalO način življenja.”
Tudi v prihodnje bo motiviranje krvodajalcev za pridobitev zadostne količine krvi, ki jo potrebuje zdravstvo za svojo dejavnost, in organizacija krvodajalskih akcij ena primarnih nalog vseh, ki prispevajo k temu, da vir varne krvi v Sloveniji nikoli ne usahne.
Redno darovanje krvi je mnogim postalo način življenja. Zahvaljujoč podpori na tisoče prostovoljnih krvodajalk in krvodajalcev letno, ki z darovanjem rešujejo premnoga človeška življenja, kot tudi s solidarnostjo in požrtvovalnostjo tako prostovoljcev, mentorjev, strokovnjakov transfuzijske službe, medijev ter sodelavcev se v Sloveniji ohranja samozadostnost preskrbe z zdravo in varno krvjo.
Krvodajalci so z darovano krvjo že marsikatero žalostno zgodbo spremenili v srečno, s čimer so neopazni heroji, ki vsakodnevno rešujejo življenja.
Kakšno je stanje zalog krvi v državi in kako lahko tudi vi postanete krvodajalec, si lahko ogledate na spletnem naslovu: www.daruj-kri.si.
Na naslednji povezavi pa lahko preverite, kje in kdaj bodo v mesecu januarju 2025 potekale krvodajalske akcije: Krvodajalske akcije – januar 2025.
