Večina ljudi občasno doživi občutek manjvrednosti. Ko se primerjamo z drugimi, ki so po našem mnenju uspešnejši, bogatejši, slavnejši … ali preprosto bolj priljubljeni med prijatelji, se lahko pojavi občutek nezadostnosti. To je normalno in nas spodbuja, da se potrudimo, da bi dosegli to, kar si želimo. A kadar občutki manjvrednosti postanejo močnejši ali začnejo negativno vplivati na naše življenje, imamo morda opravka s kompleksom manjvrednosti.
Kaj je kompleks manjvrednosti
Za kompleks manjvrednosti so značilni nenehni občutki nezadostnosti ali negotovosti v vsakodnevnem življenju, ki so posledica prepričanja, da smo fizično ali miselno manj vredni od drugih. Pri tem ni pomembno, ali takšno prepričanje temelji na racionalni oceni ali ne.
Na kompleks manjvrednosti se ljudje odzivamo na dva načina: bodisi z umikom in izogibanjem stikom z drugimi ljudmi bodisi s prekomernim kompenziranjem, tako da postanemo pretirano tekmovalni in si prizadevamo, da bi dokazali, da nismo manjvredni od ostalih.
Zakaj se pojavi kompleks manjvrednosti
Občutek manjvrednosti je dokaj običajen pojav v otroštvu. Pri otrocih je občutenje manjvrednosti pravzaprav naravni način, ki jih v ključnih letih spodbuja k razvoju in napredku, da postanejo opolnomočeni odrasli.
Otroci, ki odraščajo v primernem in spodbudnem okolju, se dokaj kmalu naučijo, kako se brez sramu soočiti z izzivi. Pri njih tako občutek manjvrednosti z odraščanjem izzveni. Včasih – najpogosteje zaradi travme v otroštvu, zlorabe ali telesne ali duševne pomanjkljivosti – pa se ta občutek manjvrednosti iz otroštva prenese v odraslo dobo.
Po nekaterih dognanjih otroci, ki so doživeli čustveno ali fizično zanemarjanje ali zlorabo, še posebej v obliki kaznovanja za nedoseganje pričakovanj odraslih, močno ponotranjijo te občutke in izgubijo samozaupanje.
Prav tako se lahko občutek manjvrednosti razvije pri otrocih, ki jim starši niso izkazovali zadostne naklonjenosti. Če si slednje ne uspejo priboriti niti z dosežki, se lahko začnejo počutiti, da si ne zaslužijo ljubezni ali pozornosti staršev, ter razvijejo občutke nezadostnosti ali manjvrednosti.
Občutek manjvrednosti pri moških
Moški so še posebej dovzetni za občutek manjvrednosti, kar je pogosto rezultat t.i. »toksične moškosti«. Gre za družbeni pritisk, ki pravi, da se moški ne bi smeli čustveno odzivati ter da morajo biti fizično, duševno in finančno boljši od ostalih, saj bodo le tako »pravi moški«. Dodatno lahko moški doživljajo občutek manjvrednosti v ljubezenskih razmerjih, še zlasti, če se primerjajo s partnerkinimi bivšimi.
Kakšne so posledice občutka manjvrednosti
Določena stopnja občutka manjvrednosti je tudi pri odraslih normalna – še zlasti, če se primerjamo z ljudmi, ki jih v določenem vidiku dojemamo kot zelo uspešne. Toda vsako normalno vedenje lahko postane nenormalno, če zaide v ekstreme. V takšnem primeru postane ovira v vsakdanjem življenju in začne vplivati na kakovost življenja.
Pri osebah s kompleksom manjvrednosti obstaja večja verjetnost za tvegana vedenja, za zlorabe alkohola in drog ter za agresivno vedenje.
Občutke manjvrednosti lahko spremljajo tudi druge duševne težave, kot sta depresija in anksioznost.
Nizka samopodoba
Nizka samopodoba je eden od glavnih znakov, po katerem prepoznamo kompleks manjvrednosti. Zaradi negativne samopodobe se lahko ljudje s kompleksom manjvrednosti začnejo umikati od drugih, saj imajo občutek, da se ne morejo primerjati s sovrstniki. Pri doseganju ciljev se jih lahko polotijo frustracije in brezup ali občutek, da tudi če bodo cilje dosegli, to ne bo dovolj.
Mnogi ljudje z občutkom manjvrednosti so pogosto zelo predani delu, saj občutijo izjemno potrebo po dokazovanju svoje vrednosti ter strah, da bi jih drugi dojemali kot neuspešne. Ne tako redek pojav pa je tudi popolno odpovedovanje svojim ciljem, še posebej, če se pojavi občutek, da jih oseba zaradi svojega perfekcionizma in visokih standardov nikoli ne bo mogla doseči.
Kako si pomagati
Pri občutkih manjvrednosti samopomoč ni posebej učinkovita. Strokovnjaki priporočajo psihoterapijo, na kateri bo terapevt najprej poskušal ugotoviti in nasloviti vzroke za kompleks manjvrednosti, nato pa s pogovori in vajami pomagal, da se premaknete naprej.
Vir: WebMD
