Človeško telo po napornem in utrudljivem dnevu potrebuje zadosten čas, da se spočije, kar vključuje tudi zadosten čas spanja. Pomanjkanje spanja ima mnoge škodljive učinke na zdravje, ki se pokažejo šele čez čas. Med drugim je pomanjkanje spanja znanstveno dokazano povezano s povečanim tveganjem za nekatere kronične bolezni, debelost in s povečanim tveganjem za smrt.
Kljub temu mnogo ljudi premalo spi. A kolikšna je primerna količina spanja? Odvisna je od starosti. Najmlajši potrebujejo največ spanja, nato pa se potreben čas spanja z leti skrajšuje.
Ameriško združenje National Sleep Foundation (NSF) je objavilo smernice, ki temeljijo na zdravstveni literaturi in raziskavah. Priporočljiv čas spanja po starostnih skupinah znaša:
- Novorojenčki (0 to 3 mesecev): 14 do 17 ur (z dremeži)
- Dojenčki (4 do 11 mesecev): 12 do 15 ur (z dremeži)
- Malčki (1 do 2 leti): 11 do 14 ur (z dremeži)
- Predšolski otroci (3 do 5 let): 10 do 13 ur (z dremeži)
- Šolarji (6 do 13 let): 9 do 11 ur
- Najstniki (14 do 18 let): 8 do 10 ur
- Mlajši odrasli (18 do 25 let): 7 do 9 ur
- Odrasli (26 do 64 let): 7 do 9 ur
- Starejši odrasli (65 let in več): 7 do 8 ur
Učinki premajhne količine spanja
Spanje ni samo čas, ko človeško telo počiva. Je tudi čas za okrevanje in regeneracijo. Manj kot 7 do 9 ur spanja dnevno je pri odraslih povezano s številnimi negativnimi učinki na zdravje. Od povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni ter infarkt do večje možnosti za težave z duševnim zdravjem.
Telo gre med spanjem skozi 5 različnih faz spanja. Začne se z rahlim spancem (1. faza), ki se nadaljuje vse do globokega spanca (4. faza) in faze REM (5. faza). Slednja je tista, ko ponoči sanjamo, in prav to je razlog, da sanjamo večinoma v jutranjih urah, tik preden se zbudimo.
Okrevanje in regeneracija se v telesu začneta dogajati v 3. fazi spanja, zato je tudi pomembno, da spimo vso noč oziroma se ponoči ne zbujamo. V 3. in 4. fazi spanja se tvorijo tudi večje količine hormonov, ki omogočajo regeneracijo telesa.
Zelo pomembna je tudi 5. faza spanja oziroma tako imenovana faza REM. Takrat se v možganih informacije premikajo iz kratkotrajnega spomina v dolgotrajni spomin in ustvarjajo organizacijske strukture, ki omogočajo priklic informacij in njihovo učinkovito uporabo. Pomanjkanje spanja zato vpliva tudi na kognitivne sposobnosti. Premalo spanja vodi do poslabšanja kognitivnih sposobnosti in slabšega spomina.
Kaj pa preveč spanja?
Nekateri strokovnjaki odsvetujejo tudi preveč spanja. Ena od raziskav je pokazala povezavo med preveč spanja in nekaterimi boleznimi, kot so diabetes tipa 2, bolezni srca in glavobol. Tudi umrljivost je bila pri ljudeh, ki so več spali, višja. Žal se raziskava ni spustila v raziskovanje vzročne zveze, zato ni jasno, ali so bile te težave neposredna posledica preveč spanja ali pa je bilo dolgo spanje le posledica drugega zdravstvenega stanja.
Naspite se
Za dobro počutje, dober spomin, dobre kognitivne sposobnosti in skrb za zdravje je pomembno, da se vsako noč dovolj naspimo. Še pomembneje kot slediti zapisanim priporočilom glede dolžine spanja, je poslušati svoje telo, ki samo začne sporočati, kdaj smo premalo naspani. Utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost, občutek telesne šibkosti, pogosto obolevanje za prehladi in drugimi sezonskimi nalezljivimi boleznimi – vse to je lahko znak, da premalo spimo.
Vse ostalo lahko počaka razen zdravja. Prisluhnite svojemu telesu in se naspite.
Vir: Sciencedaily
