Zaradi toplejšega vremena in precej mile zime so letos klopi v naravi že aktivni. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v tem letu zabeležil že 128 prijav okužbe z lymsko boreliozo in 1 prijavo okužbe s klopnim meningoencefalitisom (KME).
Če smo bili nekoč navajeni, da postanejo klopi aktivni v pozni pomladi, se zadnja leta zaradi vse bolj milih zim začetek aktivnosti klopov premika na konec zime. Na območjih, kjer temperatura pade pod ledišče, pa se zaradi toplejših zim lahko zgodi, da klopa »dobimo« kadarkoli v letu.
Ker klopov pozimi in zgodaj spomladi še ne pričakujemo, je večja verjetnost, da njihovega vboda ne opazimo, s čimer se v primeru, ko je klop okužen, poveča možnost za prenos okužbe. Ker ima klopova slina anestetični učinek, vbod ne povzroči bolečine, zato v večini primerov prisesanega klopa opazimo šele s pregledom.
KME lahko pusti trajne posledice za vse življenje
Medtem ko je lymska borelioza bakterijska okužba, ki jo zdravimo z antibiotiki, je KME virusna bolezen osrednjega živčevja, za katero ni zdravila. Pri mnogih ljudeh pusti trajne posledice, kot so kronični glavoboli, težave s koncentracijo in zmanjšana sposobnost za delo. Možna je tudi (delna) ohromelost, 1–2 odstotka odraslih pa zaradi okužbe s KME umre.
Lani je bilo v Sloveniji zabeleženih 126 primerov KME, 119 bolnikov je potrebovalo bolnišnično zdravljenje. Primerov lymske borelioze je bilo lani 3.994, od katerih se jih je v bolnišnici zdravilo 142.
Klopov, okuženih s klopnim meningoencefalitisom, je največ v osrednji Sloveniji ter na Gorenjskem in Koroškem, pri čemer ni izključeno, da na klopa, ki prenaša KME, ne naletimo tudi drugod.
Učinkovita zaščita pred KME
Pred KME se je mogoče učinkovito zaščititi s cepljenjem, s tem v razmaku enega meseca prejmemo prvi in drugi odmerek, nato pa čez 5–12 mesecev še tretjega. Kasneje so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let.
Cepljenje proti KME je v Sloveniji obvezno le za osebe, ki so okužbi izpostavljene zaradi dela ali študijskih aktivnosti. A glede na to, da Slovenija velja za endemsko območje in je glede na število okužb s KME v samem evropskem vrhu, strokovnjaki cepljenje priporočajo za vse starejše od enega leta.
Tudi na domačem vrtu ali v mestnem parku
Napačno je mnenje, da lahko klopa »dobimo« le v gozdu. Klopi se nahajajo tudi v travi, zato pred njimi nismo varni niti na domačem vrtu ali v mestnem parku.
Njihovo število se zmanjšuje z nadmorsko višino. Klopi so »nižinska bitja«, zato živijo večinoma do nadmorske višine 1.000 metrov, nad to mejo pa jih najdemo redkeje.
Kako pravilno odstranimo klopa
Vbod klopa je najbolje preprečiti. Če do njega vendarle pride, pa je treba klopa čim prej odstraniti, s čimer se zmanjša možnost prenosa kužnin s klopa na človeka.
Klopa odstranimo tako, da ga primemo s pinceto in povlečemo stran od kože. Med vlečenjem ga ne sučemo, prav tako klopa ne mažemo s tekočinami ali mazili. Če se klop med odstranjevanjem pretrga in njegov sprednji del ostane v koži, si pri odstranjevanju slednjega pomagamo s sterilno iglo. Šele ko je klop v celoti odstranjen, mesto vboda razkužimo z razkužilom.
Repelenti, dolga oblačila in pregledovanje
Za preprečevanje vboda klopa strokovnjaki svetujejo uporabo repelentov in nošenje dolgih oblačil svetlih barv. Ko pridemo iz narave, oblačila slečemo in takoj operemo, s čimer preprečimo, da bi se klop, ki je morebiti ostal na oblačilih, »sprehajal« po stanovanju.
Po vrnitvi iz narave se temeljito pregledamo oziroma prosimo partnerja ali prijatelja, da nas pregleda tudi na mestih, ki jih sami težko vidimo. Če opazimo klopa, ga odstranimo, nato pa mesto vboda več tednov spremljamo. Če se pojavi za boreliozo značilen rdeč kolobar, je treba takoj obiskati zdravnika, ki predpiše zdravljenje z antibiotiki.
Vir: nijz.si
