Kalij – vse, kar morate vedeti o njem

Kalij (ang. Potassium) je kemični element s simbolom K (novolatinsko Kalium) in atomskim številom 19 (Wikipedia, 2020). Kalij je najpogostejši in pomemben znotrajcelični kation. Ta mineral je esencialno hranilo in v naravi prisotno v številnih živilih, nekaterim živilom je dodan, na voljo pa je tudi kot prehranski dodatek. Kalij telo potrebuje za skoraj vse, kar počne, vključno z ustreznim delovanjem ledvic, srca, krčenjem mišic in delovanjem živcev.

Kalij je v telesu prisoten v vseh tkivih. Ima pomembno vlogo pri vzdrževanju volumna znotrajcelične tekočine in transmembranskih elektrokemičnih gradientov in je tako potreben za normalno delovanje celic (Institute of Medicine, 2005, Stone at al, 2016).

Koristi in učinek na telo

Kalij našemu telesu pomaga tako, da:

• uravnava odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa,
• pomaga pri zniževanju krvnega tlaka,
• pomaga pri zdravljenju alergij (Mindell, 2001),
• sodeluje pri ustreznem delovanje ledvic, srca, krčenju mišic in delovanju živcev.

Vpliv kalija na bolezni

Raziskave o uporabi kalija v primeru določenih bolezni in bolezenskih stanj.

Hipertenzija in možganska kap – Hipertenzija je visok krvni tlak, ki je glavni dejavnik tveganja za koronarno srčno bolezen in možgansko kap. Ljudje z nizkim vnosom kalija imajo večje tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka, zlasti če je njihova prehrana bogata s soljo (natrij). Povečan vnos kalija v prehrani in zmanjšanje količine natrija lahko pomaga znižati krvni tlak in zmanjšati tveganje za možgansko kap.

Ledvični kamni – Premajhen vnos kalija lahko izčrpa kalcij iz kosti in tako poveča količino kalcija v urinu. Kalcij v urinu lahko v ledvicah tvori trde obloge oziroma kamne, kar je lahko zelo boleče. Povečanje količine kalija v prehrani lahko zmanjša tveganje za nastanek ledvičnih kamnov.

Zdravje kosti – Raziskave nakazujejo, da imajo posamezniki z velikim vnosom kalija iz zelenjave in sadja močnejše kosti. Z uživanjem več zelenjave in sadja lahko povečate mineralno gostoto kosti in tako izboljšate zdravje vaših kosti.

Nadzor glukoze v krvi in ​​diabetes tipa 2 – Nizek vnos kalija lahko poveča raven sladkorja v krvi. Sčasoma lahko to poveča tveganje za razvoj odpornosti na inzulin in povzroči diabetes tipa 2. Za boljše razumevanje vpliva kalija na raven sladkorja v krvi bo potrebnih še več raziskav (NIH, 2020).

Najboljši naravni viri

Kalij najdemo v najrazličnejši hrani rastlinskega in živalskega izvora. Veliko sadja in zelenjave je odločen naravni vir (NIH, 2020), to so agrumi, dinja, paradižnik, vodna kreša, vsa zelena listnata zelenjava, banane, listi mete (Mindell, 2001). Prav tako je prisoten v nekaterih stročnicah (npr. soja), vsebuje pa ga tudi krompir. Dober vir kalija so meso, perutnina, ribe, mleko, jogurt, oreški (NIH, 2020) ter sončnična semena (Mindell, 2001). Prav tako pa najdemo kalij v polnozrnati pšenični moki in rjavem rižu (NIH, 2020).

Oblike kalija v sadju in zelenjavi vključujejo kalijev fosfat, kalijev citrat in druge, ne pa tudi kalijevega klorida. Kalijev klorid je oblika kalija, ki se uporablja v nadomestkih soli in nekaterih prehranskih dopolnilih (NIH, 2020).

Na kalij negativno vplivajo alkohol, kava, sladkor in diuretiki (Mindell, 2001).

Preglednica 1: Vsebnost kalija v 100 g nekaterih živil (Nacionalni portal o hrani in prehrani).

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle
Vir: Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si

Prehranski dodatek kalij

Kalij je kot pripravek možno dobiti v večvitaminskih in večrudninskih kombinacijah (Mindell, 2001). V prehranskih dopolnilih je kalij prisoten pogosto kot kalijev klorid, na voljo pa so tudi številne druge organske in anorganske oblike, kot so kalijev citrat, kalijev fosfat, kalijev aspartat, kalijev bikarbonat in kalijev glukonat (NIH, 2020), kalijev fumarat, kalijev sulfat ter kalijev oksid (Mindell, 2001).

Marsikateri nadomestki soli vsebujejo kalijev klorid, kot nadomestek za del ali celoten natrijev klorid v soli. Vsebnost kalija v teh izdelkih je zelo različna. Posamezniki z boleznimi ledvic ali tisti, ki jemljejo določena zdravila, se morajo zaradi tveganja za hiperkalemijo, pred uporabo nadomestka soli posvetovati s svojim zdravnikom (NIH, 2020).

NAJBOLJŠI kalij JE NARAVNI Kalij.

Priporočeni dnevni odmerek

Ocenjena vrednost za priporočen dnevni vnos kalija za odraslo osebo je 4000 mg (NIJZ, 2020).

Preglednica 2: Priporočeni dnevni vnosi (PDV)

Opomba:

(2) 1 mmol kalija ustreza 39,1 mg

Za vitamine A, C, D, B6, B12, tiamin, riboflavin, niacin, folno kislino, kalcij, fosfor, magnezij, železo, jod in cink veljajo priporočila, medtem ko so za vitamine E, K, pantotensko kislino in biotin ter elemente natrij, klorid, kalij, selen, baker, mangan, krom in molibden navedene ocenjene vrednosti za priporočen vnos.

Vir: NIJZ. 2020.

Pomanjkanje

Nezadosten vnos kalija lahko:

• poviša krvni tlak,
• poveča tveganje za ledvične kamne,
• tveganje za preoblikovanje kosti,
• poveča izločanje kalcija v urinu.

Prav tako lahko posameznika naredi občutljivega na sol, kar pomeni, da spremembe vnosa natrija vplivajo na krvni tlak v večji meri kot običajno (NIH, 2020). Pomanjkanje kalija lahko povzroči tudi edeme (Mindell, 2001).

Kronično pomanjkanje kalija lahko povzroči hipokalemijo. Hipokalemija zaradi uporabe diuretikov in drugih zdravil prizadene skoraj petino hospitaliziranih bolnikov. Pri zdravih posameznikih z normalnim delovanjem ledvic je hipokalemija redka.

Za hipokalemijo so značilni:

• zaprtje,
• utrujenost,
• mišična oslabelost in
• slabo počutje.

Zmerna do huda hipokalemija lahko povzroči:

• poliurijo, ki je povečana količina razredčenega urina,
• pri bolnikih z boleznimi jeter encafalopatijo,
• intoleranco na glukozo,
• mišično paralizo,
• oslabljeno dihanje,
• pri posameznikih s srčnimi boleznimi tudi srčne aritmije.

Huda hipokalemija je zaradi učinkov na krčenje mišic in s tem na delovanje srca lahko življenjsko nevarna.

Hipokalemijo redko povzroči samo nizek vnos kalija s hrano. Vzroki za pomanjkanje kalija so lahko:

• diareja, izguba kalija v blatu,
• bruhanje,
• povzroči presnovno alkalozo in izgubo kalija v ledvicah,
• sindrom ponovnega hranjenja (refeeding sindrome), ki je presnovni odziv na začetek hranjenja po obdobju stradanja zaradi premika kalija v celice,
• zloraba odvajal,
• uporaba diuretikov,
• močno znojenje,
• dializa,
• pomanjkanje magnezija poveča izgubo kalija z urinom in lahko poveča tveganje za srčne aritmije z zniževanjem znotrajceličnih koncentracij kalija.

Rizične skupine za pomanjkanje kalija so posamezniki z vnetnimi črevesnimi boleznimi, posamezniki, ki uporabljajo zdravila, kot so diuretiki in odvajala, posamezniki, ki vztrajno uživajo nehranljive snovi, kot je glina, ki nase veže kalij (NIH, 2020).

Če pijete veliko kave, je morda utrujenost, ki jo čutite, posledica pomanjkanja kalija. Posamezniki, ki zaužijejo velike količine alkohola ali sladkorja, bi posledično lahko imeli pomanjkanje kalija. Če imate nizko raven sladkorja v krvi, morda telo izgublja kalij in zadržuje vodo. Z jemanjem določenih diuretikov se izguba kalija pospeši. Diete z malo ogljikovimi hidrati zahtevajo vnos dodatnega kalija, saj lahko pospešijo njegovo izločanje (Mindell, 2001).

Prekomerno uživanje in stranski učinki

Preveč kalija, vnesenega s hrano, pri zdravih ljudeh z normalnim delovanjem ledvic ne predstavlja zdravstvenega tveganja, saj ledvice izločajo odvečne količine v urinu (Institute of Medicine, 2005).

Nekatera poročila kažejo, da lahko veliki odmerki prehranskih dodatkov kalija povzročijo nepravilnosti v delovanju srca in smrt, a za to ni zadostnih dokazov. Prav tako ni dokazov, da visok vnos kalija pri odraslih z normalnim delovanjem ledvic povzroča hiperkalemijo ali ima druge škodljive učinke.

Pri posameznikih z obolenji ledvic ali zaradi uporabe določenih zdravil in nepravilnim izločanjem kalija v urin lahko tudi prehranski vnos kalija povzroči hiperkalemijo. Prav tako se lahko pojavi pri posameznikih s sladkorno boleznijo tipa 1, kongestivnim srčnim popuščanjem, nadledvično insuficienco ali boleznijo jeter.

Čeprav je hiperkalemija lahko asimptomatska, pa lahko hudi primeri povzročijo mišično oslabelost, paralizo, palpitacije srca, parestezije (pekoč občutek ali zbadanje v rokah in nogah) in srčne aritmije ter tako ogrozi življenje.

Kalijevi dodatki, lahko povzročijo manjše neželene učinke na prebavila. Redno jemanje dodatkov kalija lahko sicer pri zdravih posameznikih zviša koncentracijo kalija v plazmi, vendar ne preko normale. V primeru jemanja velikih količin kalijevih dodatkov ali nadomestkov soli lahko količina kalija preseže sposobnost ledvic za njegovo izločanje, kar povzroči akutno hiperkalemijo tudi pri zdravih osebah (NIH, 2020).

Absorpcija

Večina kalija se absorbira s pasivno difuzijo v tankem črevesu. Približno 90% zaužitega kalija se absorbira ter uporabi za vzdrževanje normalne znotrajcelične in zunajcelične koncentracije. Kalij se izloča v večini z urinom, nekaj z blatom, minimalno pa se ga izloči z znojenjem. Ledvice nadzorujejo izločanje kalija glede na spremembe vnosa s hrano (NIH, 2020).

O absorpciji različnih oblik kalija je bilo narejenih malo raziskav. V študiji iz leta 2016 je bilo ugotovljeno, da ljudje absorbirajo približno 94% kalijevega glukonata v prehranskem dodatku, ta stopnja absorpcije je podobna stopnji absorpcije kalija iz krompirja (Macdonald-Clarke et al, 2016).

Interakcija z drugimi snovmi

Kako kalij reagira ob interakciji z drugimi snovmi ali zdravili?

Zaviralci angiotenzin pretvarjajočega encima (ACE), kot je benazepril (Lotensin) in blokatorji angiotenzinskih receptorjev (ARB), kot je losartan (Cozaar) – Ta zdravila se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka, bolezni srca in ledvic. Zmanjšajo količino izgubljenega kalija v urinu in lahko povzročijo previsoke ravni kalija, predvsem pri ljudeh, ki imajo težave z ledvicami.

Diuretiki, ki zadržujejo kalij, kot sta amilorid (Midamor®) in spironolakton (Aldactone®) – Zdravila se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka in kongestivnega srčnega popuščanja. Ta zdravila zmanjšujejo količino kalija, izgubljenega z urinom, in tako lahko, zlasti pri ljudeh, ki imajo težave z ledvicami, povzročijo previsoko raven kalija.

Diuretiki, kot sta, furosemid (Lasix) in bumetanid (Bumex) ter tiazidni diuretiki, kot sta klorotiazid (Diuril) in metolazon (Zaroxolyn) – Ta zdravila se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka in edema. Ta zdravila povečajo izgubo kalija z urinom in lahko povzročijo nenormalno nizko raven kalija (NIH, 2020).

Zaključek

Prehranske potrebe je priporočljivo zadovoljiti z živili. Hrana vsebuje naravne oblike esencialnih vitaminov in mineralov kot tudi prehranske vlaknine in druge naravno prisotne snovi, ki pozitivno vplivajo na zdravje. V nekaterih primerih pa so obogatena živila in prehranska dopolnila lahko koristna pri zagotavljanju enega ali več hranil, ki jih sicer uživamo v manjši količini, kot je priporočeno.

Vsebina je zgolj informativne narave. Za nasvet in odgovore, vezane na vaše zanimanje in uporabo prehranskih dopolnil, ter nasvete o tem, kaj je najboljše za vaše splošno zdravje, se obrnete na vašega zdravnika.

Pripravila Lucija Avguštin, mag., osebna trenerka in prehranska svetovalka

Viri

Institute of Medicine (US). Panel on Dietary Reference Intakes for Electrolytes, & Water. (2005). DRI, dietary reference intakes for water, potassium, sodium, chloride, and sulfate. National Academy Press. Dostopano 3.1.2021 na https://www.nap.edu/read/10925/chapter/7

Macdonald-Clarke, C. J., Martin, B. R., McCabe, L. D., McCabe, G. P., Lachcik, P. J., Wastney, M., in Weaver, C. M. (2016). Bioavailability of potassium from potatoes and potassium gluconate: a randomized dose response trial. The American journal of clinical nutrition, 104(2), 346–353. https://doi.org/10.3945/ajcn.115.127225

Mindell, E. (2001). Vitaminska biblija za novo tisočletje. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si. (2021). Kalij. Dostopano 3.1.2021 na https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/minerali/kalij

NIH. (2020). Fact Sheet for Health Professionals – Potassium. Office of Dietary Supplements, US National Institutes of Health. Dostopano 3.1.2021 na https://ods.od.nih.gov/factsheets/Potassium-HealthProfessional/

NIJZ. (2020). Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hrani. Dostopano 3.1.2021 na https://www.nijz.si/sl/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil

Stone, M. S., Martyn, L., in Weaver, C. M. (2016). Potassium Intake, Bioavailability, Hypertension, and Glucose Control. Nutrients, 8(7), 444. https://doi.org/10.3390/nu8070444

Wikipedia. (2020). Potassium. Dostopano 3.1.2021 na https://en.wikipedia.org/wiki/Potassium