Kako vas znajo čustva zafrkniti

Ne glede na to, ali se odločite iti na zmenek z osebo slabega slovesa ali pa zapravite goro denarja za nepotreben nakup, so lahko za to kriva vaša čustva. Bolj kot so močna, bolj lahko zameglijo presojo. Logično, kajne?

Toda kako prepoznati čustvena stanja, v katerih obstaja nevarnost, da boste sprejeli slabe odločitve? Odločitve, ki ne bodo imele prav veliko skupnega z razumom in logiko? Poglejmo, katera štiri čustvena stanja so najpogostejši krivec za slabe odločitve.

Zaradi navdušenja lahko precenite svoje sposobnosti za uspeh. Prav zato se v igralnih salonih in nakupovalnih središčih vse blešči, iz zvočnikov pa odmevajo veseli ritmi. Načrtovalci casinojev in modernih trgovin vedo: Bolj kot se boste počutili navdušeni, večja verjetnost je, da boste več zapravili.

Ko vas nekaj zelo navduši, je mnogo večja verjetnost, da boste podcenili tveganje. Naj gre za najem posojila za stvar, ki si jo močno želite, stavo na športno ekipo, nakup najnovejše elektronske igračke, ali impulzivno odločitev za nova oblačila. Zaradi navdušenja boste na svet gledali z rožnatimi očali in spregledali tveganja.

Če vas je strah glede nečesa v zasebnem življenju – morda vas skrbi zdravje –  ali če ne bo šlo vse po načrtih z nakupom stanovanja – obstaja velika verjetnost, da boste s strahom pristopali tudi do odločitev v poslovnem življenju. In seveda obratno. Strah se preliva in razliva, četudi gre za povsem nepovezani področji, kajti ljudje zelo težko ločujemo različne sfere življenja.

Kadar ste anksiozni, se lahko zgodi, da se izogibate odločitvam za spremembe, četudi bi te prinesle kaj pozitivnega. To velja še posebej imeti v mislih, če občutek strahu traja dalj časa.

Ko vas prevevajo občutki žalosti, je zelo velika verjetnost, da si boste postavili oziroma se zadovoljili z zelo nizkimi cilji.

V eni od raziskav so sodelujočim dali nalogo, naj poskusijo prodati različne izdelke. Udeleženci, ki so se počutili žalostni, so za enake izdelke postavili nižje cene. Raziskovalci sklepajo, da si ljudje, ki jih preveva žalost, postavijo nizke cilje zato, ker nezavedno upajo, da jih bodo tako lažje dosegli, kar bi posledično izboljšalo njihovo razpoloženje.

Postavljanje (pre)nizkih ciljev vam lahko prepreči, da bi uresničili svoj potencial. Kadar se počutite žalostni, se tako lahko zgodi, da se sprijaznite s stanjem, ki je nižje od tistega, ki ste ga sposobni doseči.

Močna čustva lahko vodijo do zaletavih odločitev. To še posebej velja za občutka jeze in sramu. Pod njunim vplivom ste še posebej podvrženi visoko tveganim odločitvam, ki prinesejo malo dobrega. Zato v času, ko občutite jezo ali močan sram, nikoli ne sprejemajte odločitev. Raje počakajte, da se jeza ohladi in sram zmanjša, kajti škoda, ki jo lahko povzročite zaradi ravnanja pod vplivom jeze ali sramu, je lahko bistveno večja od škode zaradi odložene odločitve. Nenazadnje, če ne gre za življenje ali smrt, ni nič tako nujno, da ne bi moglo počakati.

Čustva imajo pomembno vlogo v procesu sprejemanja odločitev. Pogosto večjo, kot smo jim jo pripravljeni priznati. Oglaševalci, tržniki, javni govorci, nenazadnje tudi politiki, to dobro vedo.

Za sprejemanje dobrih, racionalnih odločitev je zato najprej treba poznati in znati prepoznati navedena čustva ter njihovo delovanje na mišljenje in obnašanje. Šele takrat boste znali reči »Stop, preveč so me prevzela čustva, zdaj ni dober čas za sprejemanje odločitev«.

Ko gre za pomembne odločitve, ne dovolite, da bi vas vodila čustvena stanja. Oprite se na dejstva in logiko ter temeljito pretehtajte pluse in minuse. Zapišite si jih na papir, jih ovrednotite, točkujte …, kar vam bo pomagalo racionalno ovrednotiti opcije in preprečiti, da bi zaradi vpliva čustev sprejeli napačno odločitev.

A.M., vir: Psichology Today

Komentirajte!

Kaj menite o tem? Ali se pogosto
odločate na podlagi čustev?