Miha Ogrin izvaja medicinsko masažo kot strokovni medicinski maser, usposobljen na Višji šoli za fizikalne terapije Chur – Davos.
Delal je kot maser-terapevt na švicarski in dveh nemških klinikah ter dve leti v zasebni praksi v Zürichu.
Naziv »medicinski maser«, ki ga podeljuje Višja šola za fizikalno terapijo Chur – Davos, je uradno priznan s strani švicarskega Rdečega križa.
V prejšnjem prispevku je medicinski maser Miha Ogrin pojasnil, katere so značilnosti stresa in kako se kaže navzven, tokrat pa daje nasvete za prepoznavanje in odzivanje na mišične napetosti, ki so rezultati odziva na stres.
Sprostitev je rezultat vseh metod, ki spreminjajo in spremenijo nezavedno obnašanje našega telesa. Obnašanje telesa je namreč posledica nezavedne reakcije na dogajanja in situacije, ki na nas pustijo močan vpliv in trajajo dlje časa.
Osnovna ugotovitev je, da obstaja povezava med čustvenim nezavednim stanjem in mišično napetostjo. Za čustveno stanje so na tem mestu pomembna predvsem negativna čustva: jeza, tesnoba, ljubosumje, zavist … Od dobrih čustev običajno nismo v stresu. Mišično napetost s krčenjem mišic vodi notranji psihološki stres. Sprostitev mišic vodi v čustveno sprostitev. Sprostitev bi torej lahko opredelili kot povratni mehanizem med našo bolečo mišico in našimi možgani.
Spremembe v mišični napetosti so dober pokazatelj stresa in negativnih čustev, npr. jeze, tesnobe ipd. Ko v našem življenju nastane neželena situacija, ki je ne moremo samodejno predelati miselno, nezavedno zakrčimo telo. V blažjih oblikah se nam pojavlja, da smo na neke misli navajeni, navajeni smo na enake vzorce, jezni smo na eno in isto stvar. Ker se branimo pred temi čustvi, zategujemo mišice v odziv neugodni situaciji. Če dolgo časa zategujemo mišice, dobimo ti. »muskelfiber«, ki je vnetno stanje. Ta obremenitev se kaže v zlepljenosti zakrčene mišice.
Do kritične meje znosnega pridemo takrat, ko se stres in zakrčenost mišice nenadoma povečata. To se lahko zgodi s kakim bolj intenzivnim neugodnim čustvom, dodatkom fizičnega napora – ko gre situacija malo čez rob. Problem zakrčenja ni samo v zakrčenosti mišic, ampak tudi v delu, kjer je tetiva pritrjena na kost. Tu se namreč v tej fazi pojavijo bolečine. Razboli se torej prirastišče tetive na kost, skupaj z receptorji in pokostnico.
Z masažo dosežemo fizično sprostitev. Da bi jo lahko ohranili, se moramo naučiti poslušati svoje telo in prepoznavati, kako in kdaj se odzove na določeno čustvo ali situacijo. Ko se namreč miselno začnemo ukvarjati z našimi čustvi, smo na dobri poti olajšanja fizične mišične bolečine. Enostavno povedano: ko naša glava predela čustva, mišice sledijo, kot jim narekujejo osvobojeni možgani. Tehniko zase poišče vsak sam, na voljo jih je veliko, vse pa vodijo v boljšo kvaliteto življenja z manj ali brez bolečin, zakrčenosti, nespečnosti, želodčnih težav ipd.
Kako delujejo mišice
Razumevanje delovanja s stresom obremenjene mišice je pomembno za celotno razumevanje stresa in njegovega nadziranja.
Najbolj plastično in enostavno si to razložimo tako, da imamo pred seboj sliko poškodovanca v mavcu. Omavčena roka miruje in zaradi neaktivnosti tako mišic kot sklepa bodo mišična vlakna atrofirala. Taka atrofirana mišica je lahko tako oslabela, da nima več nobene moči. Njen volumen se je zmanjšal. In nasprotno, če obiskujemo fitnes in krepimo določeno mišico, npr. biceps, bo ta mišica, dokler je trening reden, vzdrževala neko napetost in volumen. V primerjavi z netreniranimi mišicami bo izstopala, vse dokler bomo reden član v fitnesu.
Enako velja v vsakodnevnem življenju. Pod stresom naše mišice delajo enako kot v fitnes centru, naš stres je njihov rekvizit. Pod vplivom stresa niso aktivne le 10 minut z bremenom uteži, ampak so aktivne lahko ves dan, morda celo ponoči. To je srž vsega delovanja stresa na mišice.
Zaradi stresa so naše mišice pravzaprav ves čas napete in so vajene bremena. Vendar tukaj pričakujemo kratkotrajno mišično obremenitev, ki ne sme trajati dolgo časa. To namreč počne bodibilder: s časovno omejenim treningom in s pomočjo bremena želi izpostaviti in poudariti svojo mišico. Kar nas vodi v logičen zaključek: da so naše mišice ravno prav izpostavljene, jih ni potrebno trenirati dolgo časa. Ravno tako je s stresom: ne želimo, da so naše mišice napete ves dan. Kajti do preobremenitve ne pride zaradi obremenitve mišice, ampak zaradi dodatnega napora, lahko hipnega ali pa kroničnega, ki ga mišica ne zmore. Obremenjenost mišice zaradi stresa namreč ne pride čez noč in mišica je na napor navajena.
Stres tudi upočasnjuje delo mišic. Ko je porabljena vsa energija mišice, delo pa še ni opravljeno, na pomoč priskočijo drugi deli telesa. Dober primer tega je tapkanje, ki se ga vsi spomnimo iz šolske športne vzgoje. Na začetku učenci tapkajo hitro, z vso energijo. Še prej kot v odmerjenem času mišici zmanjka energije, da bi opravila naloženo ji delo, zato hitrost tapkanja upade. Da bi nadomestili izpad hitrosti in manko kisika v mišicah, k tapkanju pristopi ves zgornji del telesa. Enako je s stresom. Ko nam storilnost upada, še vedno mislimo, da smo enako učinkoviti in hitri in da stresa (morda zaradi zbranosti) niti ne zaznamo.
Če povzamemo: stres je naravno stanje, ki se nam pojavi, kadar naši možgani nečesa ne morejo predelati. Kot obrambni mehanizem na stres pa se pojavi mišična zakrčenost, ki sama po sebi v zmernih napetostih ni problematična. Problem nastane, ko napetost preide rob vzdržnosti in mišica zategne.Zato je pomembno, da znamo stres pravi čas prepoznati in nanj ustrezno odreagirati z vajami za sproščanje.
Miho Ogrina? Zapišite ga v komentarju.
