Pri svojem delu medicinskega maserja sem naletel na nešteto primerov neugodnih posledic stresa. Pri tem sem ugotovil, da se večina strank na masažni mizi sploh ne zaveda, da so njihove težave posledica stresa. Šele pogovor med masažo ljudem razkrije prave razloge za neugodno počutje, zakrčenost in vnetna stanja. Ta so pogosto posledica napetosti mišic, do katere pride zaradi odziva telesa na škodljiv stres.

Ko boste razumeli, kako deluje vaše telo v času stresa in zakrčenosti, se boste sami sposobni pravočasno odzvati in preprečiti ali omiliti neugodne posledice škodljivega stresa. Temu bo namenjena vsebina tega in prihodnjega članka.

Stres je zelo širok pojem, sama beseda je kar malo zlorabljena za vse vrste pomenov, ki jih opredeljuje. Opredelitev stresa je veliko, najdemo jih v strokovnih študijah in laičnih razpravah. Strokovnjaki ga opredeljujejo kot skupek večinoma neugodnih elementov, ki na počutju človeka puščajo negativne posledice.

Stres je v najširšem pomenu preobremenjenost, ki ogroža fizično in duševno integriteto, in ga povzročajo razni biološki (lakota, žeja, bolezen), fizični (naravne katastrofe), psihološki (strah, neuspehi in negativna pričakovanja) in socialni dejavniki,  kot so konflikti v družini, delovne preobremenitve, brezposelnost (Petrič, 2001, 21). Greenberg in Baron (Treven, 2005, 15), opredeljujeta stres kot kompleksen vzorec čustvenih stanj, psihičnih odzivov in s tem povezanih misli, ki nastane kot odgovor na zunanje zahteve. Te zahteve, ki izhajajo iz okolja, pa označita kot stresorje. Če govorimo o stresu na delovnem mestu, potem predstavljajo stresorje: zahteve delovnih nalog, odnosi med sodelavci, želja po uspešnosti, odličnosti, zahteve okolja ipd.

Stres je zagotovo vseprisotna, univerzalna značilnost sodobnega človeka tega stoletja. Nihče ni imun in nihče ni nedovzeten, čeravno avtorji ločijo med pozitivnim, blagodejnim in negativnim, škodljivim stresom. Sam se bom v nadaljevanju ukvarjal z negativnim, škodljivim stresom.

Stres je obrambna reakcija telesa na napad, frustracije, negativna občutenja. Je naravna obramba pred vsem, kar nam ne dene dobro, in se odraža v napetosti telesa. Napetost telesa torej nastane zato, ker naš um negativnih občutij ni sposoben v celoti predelati in odvreči. Telo se postavi v nenaravno držo, ki ima posledice. Stresa brez napetosti telesa torej ni.

Jeza, zamera, nelagodje, sram, preživetveni nagon. Naše življenje poteka tako, da se situacijam, ki v nas budijo taka čustva, ne moremo izogniti. Daleč smo prišli že s tem, da smo naša čustva uspešno opredelili in jim dali ime. Zatakne se, ko jih želimo preseči. To je namreč proces, ki zahteva veliko dela na sebi in s seboj. Če vzamemo za primer jezo: točno vemo, kaj nas jezi, kateri ljudje v nas sprožajo taka občutja. Zaenkrat se še ne zmoremo ali ne znamo distancirati od ljudi in situacij ter čustev še ne znamo preseči. Lahko pa spremenimo svoj odnos do tega in prepustimo, da čas skupaj z razumom naredi svoje.

​Stres je tako neizogibno dejstvo našega vsakdana. Najbolje je, da se naučimo živeti z njim. Ker se mu ne moremo v celoti izogniti niti tako, da izboljšamo delovno okolje, se naučimo dihalnih tehnik. Obenem moramo poskrbeti, da namesto da stres obvladuje naše telo, mi poskušamo obvladovati stres.

Glavobol je ena najpogostejših in trdovratnih bolečin. Simptomi so kljuvanje v sencih in čelu, boleč pritisk za očmi, trgajoča bolečina v zatilju itd. Razlogov za glavobol je mnogo, med njimi najdemo težave z dehidracijo, slabo držo, posledice jemanja zdravil, nepravilno rast zob, migreno, ki ji ne poznamo pravega vzroka … in seveda stres.

​Razlogi za glavobole, ki jih povzroča stres, so večinoma v napetosti mišic, ker obstaja konstanten vlek mišic na prirastišča na lobanji. Ta konstanten vlek povzroči, da se prirastišča razdražijo in zato pride do bolečine v zgornjem delu senc. To preverimo tako, da si pritisnemo blazinice prstov roke na predel senc. Medtem ko pritiskamo z blazinicami prstov in hkrati tudi stiskamo čeljust z različnimi ponavljajočimi se ugrizi, začutimo, kako se pod prsti napenjajo mišice. Če sledimo mišici do roba, praviloma najdemo vir glavobola.

​Glavobol v predelu senc in čela je torej lahko posledica zategovanja mišic čeljusti. Najpogosteje temu botruje čustvo jeze. Kako se to zgodi? Predstavljajmo si primer bodibilderja, ki je »napumpal« svoje bicepse s ponavljajočimi vajami za krepitev bicepsov. Bicepsi postanejo napeti, izbočeni, pa tudi zategnjeni vse do trenutka, ko bodibilder prekine s treningom. Šele takrat se mišice naravno sprostijo in uplahnejo. Enako velja za mišice čeljusti; če se zategujejo in nikoli ne sprostijo, ta zategnjenost vodi v bolečino oz. glavobol in celo migreno.

Mišice čeljusti je zato potrebno sprostiti. Se poslušati, skušati prepoznati sprožilne situacije, da se s težavo, ki povzroča stres, soočimo umirjeno. Nujno se je naučiti prepoznati simptome, ki jim sledi navada stiskanja čeljustnih mišic. Na voljo je cela vrsta različnih sprostitvenih tehnik, od dihalnih vaj, joge, masaže in drugih načinov sproščanja.