Pozabljanje imena bližnjih oseb, kje so odložene stvari, izgubljanje v prostoru, težje vključevanje v pogovor, umikanje družbi, izguba zanimanja za stvari in nihanje razpoloženja – vse to so simptomi, ki lahko nakazujejo, da ima oseba upad kognitivnih sposobnosti ali demenco.
Simptomi demence
Drugo področje obsegajo simptomi, ki se odražajo na spremembah osebnosti, čustveni kontroli, socialnem vedenju, depresivnosti, vznemirjenosti in lahko vodijo vse do halucinacij in delirija. Tretje področje človekovega delovanja, ki ga prizadene demenca, se izraža tudi na področju vsakodnevnih aktivnosti. Opravila, ki zahtevajo vključevanje več sposobnosti hkrati, predstavljajo največjo težavo, saj vključujejo uporabo zaznav, kognicije in motorike. Gre za večopravilnostne naloge, kamor spada vožnja avtomobila ali kolesa, uporaba mobilnih telefonov, kuhanje ipd.
Več kot 200 različnih bolezni lahko povzroči sindrom demence. Med najpogostejši vzrok uvrščamo Alzheimerjevo demenco. Ostali pogosti vzroki so demenca z Levyevimi telesci, vaskularna demenca (posledica možganskih infarktov oziroma serije manjših kapi) in frontotemporalna demenca. Najpogostejša je Alzheimerjeva demenca, ki predstavlja več kot polovico vseh demenc, po nekaterih podatkih tudi več kot 80%. Ime je dobila po nemškem psihiatru, Aloisu Alzheimerju, ki jo je prvi tudi opisal. Natančen vzrok za njen nastanek še ni pojasnjen, vemo pa, da postopoma prizadene možgansko skorjo s kopičenjem senilnih leh in pentelj, ki povzročajo odmiranje nevronskih povezav. Demenca je kronična, simptomi napredujejo progresivno vse do osebnostnih sprememb in sprememb v vedenju in razpoloženju.
Preprečiti se je ne da, lahko pa zmanjšamo tveganje
Demence sicer ne moramo preprečiti, a raziskave kažejo, da lahko kot posamezniki pozitivno vplivamo na nekatere dejavnike tveganja z ustreznim preventivnim delovanjem. Življenjski stil, ki vključuje veliko gibanja, zdravo prehrano, socialno in mentalno aktivno življenje, izogibanje stresu in zadostno količino spanja, je varovalni dejavnik, ki v pozni starosti preprečuje ali upočasnjuje kognitivni (miselni upad) in razvoj demence. Tako kot lahko uspešen tim nalogo opravi bolje kot posameznik, bo tudi preventivno delovanje učinkovitejše, če pristopimo celostno, na več področjih hkrati.
Raziskave kažejo, da ne le kognitivne, pač pa tudi motorične in senzorne aktivnosti ohranjajo, spodbujajo in krepijo zaznave ter vplivajo na višje miselne funkcije. Tudi pri spominu igrajo pomembno vlogo zaznave in čutila, saj delujejo kot vhodna vrata, ki vodijo do različnih predelov naših možganov, odgovornih za spomin. Vsak premik, gib, izgovorjena beseda, slikovita podoba, ki si jo predstavljamo v mislih, stimulira različne predele možganov. Večkrat in bolj intenzivno ko neko aktivnost izvajamo, bolj krepimo ali ohranjamo sposobnosti, ki nam služijo tudi pri vsakodnevnih opravilih. Možgani nam omogočajo učenje vse življenje, a strokovnjaki ugotavljajo, da imajo preventivne aktivnosti, ki jih izvajamo v zgodnji starosti ali v začetni fazi razvoja demence, največji učinek, zato so primerne za vse starejše, ne le za osebe z demenco.
Vsakodnevna opravila, kot so oblačenje, zapenjanje gumbov, odpiranje vrat, držanje jedilnega pribora, skrb za osebno higieno, pisanje, kuhanje in druga podobna opravila zahtevajo motorične in finomotorične spretnosti. Ko smo mlajši, nam te naloge ne predstavljajo posebnega bremena, v kasnejših letih pa opažamo, da smo počasnejši in manj spretni.
Kaj storiti, ko je demenca tukaj
Da demenco upočasnimo, lahko veliko naredimo že v prostočasnih aktivnostih. Na primer z igrami, s katerimi krepimo sposobnosti, ki so pri demenci najbolj izpostavljene. Z njimi lahko poskrbimo za prijetno medsebojno druženje, krepitev spomina, ustvarjalnost, pozornost, razmišljanje in logično sklepanje, finomotorične spretnosti, zaznave (vidne, slušne, tipne) in komunikacijo. Stališče, da so igre le za otroke, je po mnenju strokovnjakov iz podjetja Silway (Silver way), ki je specializirano za težave, ki jih prinaša demenca, zmotno, saj imajo igre pozitiven učinek na več področij. Ko nas sprostijo in napolnijo z energijo, dobimo moč za spopadanje z vsakodnevnimi obveznostmi in za trenutek pozabimo na skrbi.
Aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa je izjemno pomembno. Pripomore tudi k temu, da posameznik čim dlje časa ohranja samostojnost in neodvisnost.
Samira Lah, mag. psihologije
Podjetje Silver Way
