Panični napadi so pogostejši, kot se zdi. Skoraj vsak človek v življenju doživi vsaj en napad panike, četudi se ga takrat morda sploh ne zave. Približno 1-3 odstotke ljudi pa panične napade doživlja večkrat, tako da ti vplivajo na njihovo življenje. A čeprav napadi panike povzročajo srhljive občutke, v resnici niso nevarni. Dobro je tudi vedeti, da je ponavljajoče se panične napade, ki preidejo v panično motnjo, mogoče uspešno obvladovati in zdraviti. Pravzaprav so panični napadi ena najbolj ozdravljivih motenj.
Kaj je panični napad?
Na telesni ravni je panični napad stanje, ko se iz nadledvične žleze v krvni obtok sprosti velika količina adrenalina. Ta telesu omogoča, da se pripravi na beg ali boj. Napnejo se mišice, poveča se količina krvi v možganih, pospeši se dihanje … vse to z namenom, da se telo kar najbolje pripravi na odziv na nevarno situacijo. Gre za popolnoma naraven mehanizem, ki je v pradavnini človeku omogočil preživetje s tem, da se je ob nevarnosti (npr. ob napadu zveri) podal v beg ali se z njo fizično spopadel.
Danes je malo situacij, ko bi človek potreboval takšen odziv telesa, a mehanizem, ki nam je v pradavnini omogočal preživetje, še vedno nosimo s seboj. V sodobnem stresnem svetu pa nam lahko povzroča težave v obliki paničnih napadov.
Kako ga občutimo?
Panični napad občutimo kot izjemen strah ob spremljajočih fizioloških odzivih telesa, kot so pospešeno dihanje, napetost v okončinah, visok srčni utrip, bolečine ali nelagodje v prsih, dušenje, tresenje ali drgetanje, znojenje, slabost, navali vročine ali hladu, pomanjkanje sape in še nekateri drugi.
Napad panike lahko spremljajo tudi občutki nerealnosti, odmaknjenosti od realnega dogajanja, občutek da bomo umrli, ter neustavljiva želja po begu.
Če doživimo napad panike, se moramo zavedati, da se ne bo zgodilo nič katastrofalnega. Občutki so zelo neprijetni, toda niso življenjsko ogrožajoči.
Vzroki za panične napade
Glede na vzroke, ki jih povzročijo, lahko panične napade delimo v dve skupini:
panične napade kot odziv na nevarno situacijo;
panične napade, ki so posledica dolgotrajnejšega stresa.
Panični napadi, ki se zgodijo kot odziv na nevarno situacijo, so najpogostejši. Pri tem je pomembno poudariti, da ni nujno, da gre za objektivno nevarno situacijo. Dovolj je, da situacijo iz nekega razloga sami doživljamo kot nevarno, čeprav objektivno gledano ni nujno nevarna.
Napadi panike, ki so posledica dolgotrajnejšega stresa, so manj pogosti, a v sodobnem svetu zaradi vedno bolj stresnega okolja tudi ne več tako redki.
Kako ustaviti panični napad?
Načinov za spopadanje s paničnimi napadi je več in ni nujno, da vsak deluje za vsakogar. Eden od učinkovitih načinov je, da z jasnim in odločnim sporočilom možganov prekinemo signal, ki ga možgani dajejo nadledvični žlezi, ki je odgovorna za sproščanje adrenalina. To je lahko enostaven vzklik “STOP!” samemu sebi ali kaka druga beseda, ki nas predrami in daje jasno sporočilo, da v resnici ni razloga za paničen odziv.
4 koraki za umiritev paničnega napada:
1) Sprostite se tako, da počasi vdihujete in izdihujete zrak. Zavedajte se, da imate samo panični napad ter da se vam ne bo zgodilo nič hudega. Počasno dihanje s prepono bo pomagalo sprostiti vaše telo, kar je prvi korak za ustavitev delovanja adrenalina.
2) Ustavite negativne misli. Glasno si pri sebi vzkliknite “STOP!”, s čimer boste prekinili signal za nevarnost, ki ga vaši možgani pošiljajo nadledvični žlezi. Ena od zoprnih lastnosti paničnih napadov je, da lahko človeka ujamejo v neskončno zanko, saj v glavi neprestano ponavljamo katastrofične misli in se bojimo naslednjega paničnega napada. Na ta način lahko pademo v začaran krog, ko strah pred novim paničnim napadom generira nove panične napade. Zato je pomembno, da to zanko prekinemo, sporočilo, da nam grozi nevarnost, pa zamenjamo s kakim prijetnejšim sporočilom.
3) Negativne trditve zamenjajte s pozitivnimi. Če se na primer bojite, da se boste v javnosti osramotili, če bo kdo opazil, da imate napad panike, si recite: “Vse je v redu. Vse bo v redu. Trenutno imam sicer panični napad, a to ni nič hudega.”
4) Prepoznajte in sprejmite svoja čustva. Ugotovite, prepoznajte, kaj je bilo tisto, kar je povzročilo napad panike. Ugotovite vzrok, kaj je povzročilo takšen telesni odziv. Je bil to strah pred kako spremembo, strah pred javnim nastopom, bojazen, da se bo zgodilo nekaj hudega? Prepoznavanje vzroka je pomembno, da se lahko razumsko spopademo s tem, kar je prililo bencin na ogenj strahu.
Strah je pravzaprav koristno čustvo, ki nas opominja, da moramo poskrbeti zase, se poglobiti vase in biti čuječi.
Če se vam panični napad zgodi več kot enkrat, priporočamo, da se o svojem doživljanju posvetujete s psihoterapevtom.
Če doživite napad panike in menite, da potrebujete takojšnjo pomoč, pokličite svojega osebnega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč na številki 112.
Piše: A.M.
