Kaj če bi obstajal enostaven način, s katerim lahko izboljšate delovanje možganov, zmanjšate stres, izboljšate svoje razpoloženje in se obvarujete pred različnimi zdravstvenimi težavami? Znanost pravi, da je takšen način dostopen pravzaprav vsem. Imenuje se joga.
Vse več je dokazov, da ima joga terapevtske učinke pri številnih težavah in bolezenskih stanjih, vključno z boleznimi srca in ožilja, diabetesom, astmo, Parkinsonovo boleznijo, sindromom razdraženega črevesja in menopavzo. Raziskave kažejo, da lahko izboljša zdravje srca, prožnost telesa in okrepi mišice. Dokazano je tudi, da zmanjšuje anksioznost ter pomaga pri zdravljenju depresije.
Telesna aktivnost, dostopna vsem
Za jogo je še posebej značilno, da je primerna za vse ljudi, tudi tiste z obstoječimi zdravstvenimi težavami. S prilagoditvami in izbiro ustreznih asan jo lahko varno izvajajo tudi posamezniki z omejeno gibljivostjo, težavami s hrbtenico ali osteoartritisom.
»Za razliko od običajnih telesnih aktivnosti, ki se pogosto osredotočajo na doseganje čim boljšega rezultata in potiskanje telesa do meja zmogljivosti, joga spodbuja počasne in premišljene gibe ter prisotnost v trenutku,« pojasnjuje ena od inštruktoric joge.
Zakaj ima joga toliko dobrih učinkov
Joga združuje gibanje, dihanje in meditacijo ter se osredinja na doseganje stanja umirjenosti in osredotočenosti misli. Na ta način gre za aktivnost, ki povezuje telesno in duševno vadbo.
»Joga aktivira številne predele možganov, pri njej gre za trening pozornosti,« pojasnjuje profesorica psihiatrije Helen Lavretsky. »Pri njej ste pozorni na dihanje in vizualizacijo vadbe.« Na podoben način kot dviganje uteži krepi bicepse, joga krepi možgane in povečuje pretok krvi.
»Joga spodbuja sprožanje možganskega nevrotropnega faktorja, biokemične snovi, ki spodbuja rast možganov, učenje in pomnjenje,« pa izpostavlja profesor kineziologije dr. Sean Mullen.
Hkrati joga izboljšuje tudi razpoloženje, saj je kot ritmični ples za sproščanje napetosti in stresa. Z izvajanjem asan se aktivira parasimpatični živčni sistem, ki človeka pomiri.
Ena od raziskav je pokazala tudi veliko učinkovitost joge pri lajšanju depresije. Pri skupini odraslih, ki so redno vsak teden izvajali bikram jogo (to je joga, ki se izvaja v prostoru, ogretem na 40 °C), so se simptomi depresije zmanjšali za 50 % ali več, skoraj polovica pa je doživela remisijo.
Razlogov za takšen učinek je najbrž več. Ljudje, ki redno izvajajo »vročo jogo«, najbrž postanejo bolj vzdržljivi za fizične obremenitve in psihosocialni stres. Poleg tega se zaradi izpostavitve celega telesa visoki temperaturi začnejo sproščati vnetni citokini (vnetni markerji), povišana telesna temperatura pa se v stanje homeostaze povrne šele čez več ur. Redno izpostavljanje visoki temperaturi lahko tako pomaga, da se človeško telo bolje »aklimatizira« na stres.
Joga pomaga zdraviti bolezni
Učinek lajšanja stresa, ki ga ima joga, najbrž pojasni tudi mnoge druge ugodne vplive te vadbe na telo in duha. Pogosto lahko slišimo, da mnoge bolezni izvirajo iz stresa, še zlasti ob izpostavljenosti kroničnemu stresu. Ta pa lahko vodi do kroničnih vnetij, ki so prisotna pri številnih fizioloških, nevroloških in duševnih težavah.
Ustrezno obvladovanje stresa lahko pomaga znižati krvni tlak in srčni utrip. Dihalne tehnike za umirjanje lahko povečajo pljučno kapaciteto in izboljšajo delovanja pljuč. Počasni gibi lahko izboljšajo gibljivost in zmanjšajo bolečino.
Manj stresa pomeni tudi manj stresnega hormona kortizola, za katerega je znano, da zvišuje raven sladkorja v krvi.
Z jogo lahko začnete kar doma
Čeprav je ob omembi joge običajno prva misel organizirana vadba, lahko z enostavnejšimi asanami začnete kar doma. Vse, kar potrebujete, so podlaga za vadbo, udobna oblačila in telefon ali računalnik, kjer na Youtubu poiščete enega od spletnih tečajev joge za začetnike.
Vir: WebMD
