Jemljete antibiotike? Kaj pa probiotiki? Dobra bi bila sočasna uporaba že od prvega dne.

Snovi z antibiotičnim delovanjem ljudje uporabljamo že tisočletja, zato ni presenetljivo, da danes antibiotiki igrajo ključno vlogo pri zdravljenju bakterijskih okužb, kot sta pljučnica in angina. Običajno namreč učinkovito preprečijo težje zaplete okužbe. A zaradi narave svojega delovanja imajo antibiotiki tudi druge, manj želene učinke. In ravno tukaj nastopijo probiotiki, ki pomagajo nadomestiti izgubljene koristne bakterije in uravnovesiti črevesno mikrobioto.

Neželenim vplivom antibiotikov se lahko izognemo

Ob zdravljenju z antibiotiki redko pomislimo na vpliv, ki ga ima antibiotik na bakterijsko združbo in pomembne bakterije v našem črevesju, ravnotežje črevesne mikrobiote se lahko z jemanjem antibiotika poruši. Gre za enega najpomembnejših telesnih sistemov, ki skrbi za odpornost in krepi imunski sistem.

Ker antibiotik ne loči med »slabimi« in »dobrimi« bakterijami, po zdravljenju nastane primanjkljaj določenih (pogosto koristnih) bakterij v črevesju. To lahko privede do napenjanja, driske, kandidoze, oslabljenega imunskega sistema ali celo debelosti (zlasti pri otrocih). Vzrok za te težave je ravno neravnovesje črevesne mikrobiote ali strokovno disbioza.

Neželeni učinki se lahko pojavijo tudi do dva meseca kasneje, ko smo na antibiotično terapijo že zdavnaj pozabili. Na srečo je neželene učinke antibiotikov mogoče olajšati ali celo preprečiti. Eden od načinov je jemanje probiotikov.

Kako delujejo probiotiki?

Če začnemo z uživanjem kakovostnega probiotika od prvega dne jemanja antibiotika, lahko omilimo spremembe v mikrobioti. Probiotiki nam namreč pomagajo nadomestiti koristne bakterije, ki smo jih izgubili zaradi antibiotične terapije.

S probiotiki nad antibiotično drisko

O antibiotični driski govorimo, ko se ta pojavi v povezavi z jemanjem antibiotikov. Čeprav se v večini primerov driska pojavi že med samim zdravljenjem, nas lahko bremeni tudi do dva meseca kasneje.

Raziskave so pokazale, da je jemanje probiotikov ob antibiotikih za 40 % zmanjšalo tveganje za pojav driske, povezane z jemanjem antibiotikov. Ne le to, pri otrocih so probiotiki kar pri polovici primerov preprečili nastanek antibiotične driske.

Manj dodatnih okužb

Neravnovesje črevesne mikrobiote, ki se pojavi pri jemanju antibiotikov, lahko vodi tudi v razrast drugih neželenih mikrobov. Takšna negativna posledica je tudi razrast glivic (npr. kandide).

Malo manj znano je, da lahko zlasti dolgotrajno jemanje antibiotikov vodi do razrasta zelo nevarne bakterije Clostridium difficile, ki privede do pojava hujše driske. Jemanje probiotikov lahko zmanjša to okužbo tudi za več kot 66 %.

Bolj uspešno zdravljenje

Z jemanjem probiotika ob antibiotikih tako zmanjšamo možnost predčasnega končanja terapije zaradi nevšečnosti, ki nam jih povzroča antibiotik, kar je lahko nevarno za naše zdravje.

Obenem z vzdrževanjem ravnovesja črevesne mikrobiote zmanjšamo možnost za oslabitev imunskega sistema in preprečimo dovzetnost za ponovne okužbe ter tako pripomoremo k hitrejšemu okrevanju po bolezni.

Linex® Forte – zaupanja vreden probiotik ob antibiotiku

Zdravila blagovne znamke Linex® so edina* probiotična zdravila brez recepta v Sloveniji.

Linex® Forte preprečuje disbiozo črevesja ob antibiotičnem zdravljenju in zato pripomore k hitrejšemu okrevanju.

Vsebuje več kot 2 milijardi liofiliziranih probiotičnih bakterij, ki pomagajo uravnovesiti porušeno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v našem črevesju. Bakterije v zdravilu Linex® Forte so skrbno izbrane, naravne in klinično potrjene probiotične bakterije iz dveh različnih rodov, laktobacili in bifidobakterije.

Linex® Forte vsebuje probiotični (mlečnokislinske) bakteriji LA-5® in BB-12®, ki sta zaščiteni blagovni znamki podjetja Chr. Hansen A/S.

Pred uporabo natančno preberite navodilo.
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte
z zdravnikom ali s farmacevtom.

SI2112140810
Informacija pripravljena: december 2021
www.linex.si

Vsebino omogoča Lek d.d.

 

 

 

Viri:
Johnston B et al. Coch Database of Syst Rev. 2011; 11: Art. No.: CD004827.
Francino MP. Front. Microbiol. 2016; 6: Art. No.: 1543.
Friedman G. Gastroenterol Clin N Am. 2012; 41: 763–779.
Hempel S et al. JAMA. 2012; 307: 1959–1969.
Shen NT et al. Gastroenterology. Jun 2017; 152(8): 1889–1900.
Keeney Annu. Rev. Microbiol. 2014; 68: 217–235.
Mangin et al. PLoS ONE. 2012; 7(11): e50257.
Jernberg et al. Microbiology. 2010; 156, 3216–3223.
Sanders ME. J Clin Gastroenterol. 2011; 45, Supp. 3.
McFarland LV. Fut Microbiol. 2008; 3(5): 563–78.
Videlock EJ & Cremonini F. Aliment PharmacolTher. 2012; 35: 1355–1369.
Black F et al. Scand J Infect Dis. 1991; 23(2): 247–254.
O’Hara AM & Shanahan F. EMBO Rep. July 2006; 7(7): 688–693.
Kumamoto CA. Curr Opin Microbiol. August 2011; 14(4): 386–391.
Guarner et al. World Gastroenterology Organisation Global Guidelines: Probiotics and prebiotics. October 2011.
Johnston B et al. Ann Intern Med. 2012; 157(12): 878–888.
Goodman C, et al. BMJ Open 2021;11:e043054.
Ouwehand AC et al. Annals of Medicine 2016; 48(4): 246–255.
Alejandro Palacios. Fighting antibiotic-associated diarrhoea and antibiotic resistance. Hospital Pharmacy Europe, 2016. (dostopno na https://hospitalpharmacyeurope.com/fighting-antibiotic-associated-diarrhoea-and-antibiotic-resistance/, zadnji dostop 25. 11. 2020).
McFarland LV. Systematic review and meta-analysis: Multi-strain probiotics as adjunct therapy for Helicobacter pylori eradication and prevention of adverse events. United European Gastroenterology Journal 2016, Vol. 4(4), 546–561.
Haller D. The Gut Microbiome in Health and Disease, Springer International Publishing AG, part of Springer Nature 2018, e-knjiga.
*Centralna baza zdravil II (dostopno na http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView zadnji dostop, 13. 12. 2021)

Napišite KOMENTAR članka in delite svoje mnenje z drugimi 🙂