Po izobrazbi profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike, sicer pa strasten športnik. To je Blaž Povše, človek, ki zagovarja gibanje, gibanje in še enkrat gibanje. Njegova ljubezen do športa ga je popeljala tudi v podjetniške vode, kjer sedaj razvija več projektov. V njih tesno prepleta svojo zapisanost športu ter strokovno delo z otroki s posebnimi potrebami. Več v spodnjem intervjuju.
Pozdravljeni! Športni park Kilaskute je park na obrobju Ljubljane, v katerem organiziramo različne dejavnosti in dogodke. Namen parka, ki je pričel z delovanjem leta 2010, je zagotoviti prostor za rekreacijo in druženje otrok, mladine in tudi odraslih ter promocija gorskega kolesarstva in drugih športov. Samostojna uporaba kolesarskega poligona je brezplačna, saj želimo, da čim več otrok in mladih aktivno preživi svoj prosti čas. Med sezono (spomladi, poleti in jeseni) aktivno izvajamo športne programe, kot so športna praznovanja rojstnih dni, poletno počitniško varstvo, tečaji, kolesarske delavnice ipd.
Poleg parka imamo tudi spletno kolesarsko trgovino, v naslednji sezoni pa se bo manjša fizična trgovina odprla tudi v samem parku. S tem želimo na enem mestu ponuditi tako kolesarske športne storitve kot tudi možnost za nakup kolesa, kolesarske opreme in kolesarskih delov.
Športni park Kilaskute je bil sprva oblikovan s strani skupine gorskih kolesarjev. Glavni razlog izgradnje je bila velika oddaljenost podobnih parkov oz. jih še ni bilo. Prvotni park je zasnovala majhna skupina entuziastov, obiskovala le majhna skupina ljudi, s sprotnim povečevanjem objektov pa je park začel pridobivati na prepoznavnosti in obiskanosti.
Razvoj in izgradnja takšnega športnega objekta je zahtevala veliko časa in finančnega vlaganja, zato je ekipa začela razmišljati, kako združiti hobi, hkrati pa zagotoviti finančna sredstva za razvoj parka.
To je bilo leta 2013 – takrat smo zato tudi začeli s prvimi vodenimi športnimi aktivnostmi, od katerih pa smo leta 2014 zaradi študijskih obveznosti vzeli premor. Leta 2015 smo ponovno pričeli z delovanjem in zaradi velikega interesa aktivno nadaljevali s celotnim projektom – v prihodnosti so zato še načrtovane povečave parka in širitev dejavnosti.Še glede imena – v najstniških letih sem redno treniral atletiko. Nekoč je debata nanesla na vprašanje, ali bi bilo po treningu bolje spiti proteine ali pojesti »kilo skute«. Prvotni ekipi parka se je ime zdelo zabavno, zato smo se odločili, da park poimenujemo »Kilaskute park«.
Prvi projekt, ki je uspel. V istem obdobju sem patentiral tudi didaktično igro »Črkovni park«, ki je namenjena usvajanju branja in pisanja preko gibalne dejavnosti. Igra je bila narejena za slovensko, hrvaško in nemško tržišče. Nekaj fizičnih verzij igre smo takrat naredili, ustavilo pa se je pred začetkom proizvodnje – predvsem zaradi finančnih omejitev.
Pri Kilaskute pa je bila motivacija predvsem v tem, da je celotna dejavnost izhajala iz hobija – združilo se je prijetno s koristnim. Res je, da je bilo v oblikovanje parka vloženih nešteto ur dela, ampak ni težko vlagati veliko dela v nekaj, kar z veseljem počneš. Super je, ko vidiš, da se vložene ure dela obrestujejo. Predvsem je bil dober občutek, ko so okoliški otroci začeli park redno uporabljati kot svoj prostor za druženje ter vožnjo s kolesi. Takrat začutiš, da si naredil nekaj dobrega za okolico, v kateri prebivaš.
Učenje vožnje kolesa je ena izmed pomembnih stopenj otrokovega fizičnega razvoja. Kdaj začeti? Čim hitreje, saj učenje motoričnih veščin hitreje poteka pri mlajših otrocih. Vsak od staršev najbolje pozna svojega otroka in bi moral znati preceniti, kdaj je otrok dovolj motorično razvit, da lahko prične z vožnjo kolesa.
Moj nasvet je, da se otroka posede na »poganjalca« takoj, ko doseže z nogami do tal, da otrok dobi občutek za sedenje na kolesu. Tako ali tako bo otrok sam pokazal, če mu vožnja »poganjalca« ustreza ali ne. Enako velja tudi za prehod na pravo kolo. Učenje vožnje kolesa naj poteka preko igre in ne »na silo«, saj bo tako otrok sam pridobil veselje do vožnje s kolesom.
Tako je, po izobrazbi sem profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike, zato se ukvarjam tudi z otroki s posebnimi potrebami. V svoje delo z otroki v Centru Motus (www.center-motus.si) vključujem veliko gibanja, saj je motorični razvoj izredno pomemben tudi za kognitivni razvoj.
Redno gibanje vpliva na celostni razvoj otroka in mladostnika, zato je pomembno, da ga vključujemo v otrokov vsakdan. Vpliva tako na razvoj grobo motoričnih funkcij in pozitivnega počutja kot tudi na razvoj finomotorike, ki jo otrok potrebuje za pisanje in risanje.
Otrok, ki se bo redno gibal, bo močno vplival na svojo telesno podobo, kar pa vpliva na pozitiven razvoj samozavesti, samopodobe in vključevanja v okolico. Gibanje v zgodnjem otroštvu pripomore, da se možgani bolje razvijejo in postanejo bolj organizirani. Otroci se med aktivno igro prav tako naučijo novih besed in začnejo tvoriti kompleksnejše stavke, saj so bolj izpostavljeni socialnemu okolju in njegovemu vplivu.Gibanje torej pomembno vpliva na samoregulacijo, koncentracijo, pozornost in kognitivni razvoj učencev. Kot ste že v vprašanju omenili, morajo otroci pri gibalni igri aktivneje sodelovati s svojimi vrstniki, s tem so aktivno izpostavljeni komunikaciji, s katero se izboljšajo tako socialne kot govorne veščine.
