Disbioza v mikrobioti črevesja je na videz nepomembno in pogosto stanje, ki lahko na dolgi rok povzroči črevesne težave, srčno-žilne bolezni, debelost, alergije in celo psihološke motnje. Ravno zato nas vedno znova preseneti dejstvo, da je izraz večini ljudi še neznan.
A brez skrbi, tu smo, da zavedanje spremenimo. Ta članek vam bo razkril najpomembnejše: kaj je disbioza, kako nastane, kakšne so njene posledice in kako jo lahko preprečimo.
Lahko bi rekli, da se čisto vse začne pri črevesju in njegovi mikrobioti, zato je zelo pomembno, da se zavedamo pomembnosti slednje. Črevesna mikrobiota je kompleksen ekosistem, sestavljen iz nekaj 10 trilijonov mikrobnih celic, ki živijo v našem prebavnem sistemu. O njej se sicer govori zelo malo, čeprav je ključna za naše normalno življenje; pomaga pri presnovi hrane, vpliva na delovanje in zgradbo črevesja ter na delovanje našega imunskega sistema.
70 % CELIC IMUNSKEGA SISTEMA IZVIRA IZ ČREVESJA
Vse pogosteje slišimo zanimivo dejstvo, da kar do 70 % celic našega imunskega sistema izvira iz črevesja. To dejstvo marsikoga pusti brez besed, saj se zdi, da je črevesje organ, na katerega smo pozabili, dokler nimamo težav. Še manj pa je znano, da na kakovost našega preživetja vplivajo naši mikrobni sopotniki, ki živijo zlasti v debelem črevesju. Ne zavedamo se, kako pomembno je živeti življenjski slog, ki podpira optimalno sestavo in delovanje črevesne mikrobiote.
V odrasli dobi je naša črevesna mikrobiota večinoma dokaj stabilna, a na njeno sestavo lahko pomembneje vplivajo določeni dejavniki.
Vsi radi obiščemo oddaljene kraje ali pa si privoščimo kako neprespano noč. Prav tako se zelo težko izognemo zdravilom, s katerimi zdravimo raznorazna bolezenska stanja. Potem se pa še nekajkrat na leto odločimo za preizkus tiste diete, ki smo jo našli na spletu. Vse te situacije so del našega vsakdana, a lahko ravno te presenetijo našo črevesno mikrobioto.
KDAJ IN ZAKAJ PRIDE DO PORUŠENJA V ČREVESNI MIKROBIOTI?
Zgoraj omenjene situacije lahko privedejo do porušenja črevesne mikrobiote, ki jo strokovno imenujemo disbioza. Do porušenja pride, ko se v črevesni mikrobioti zmanjša število koristnih in/ali poveča število škodljivih bakterij. Hkrati pa se zmanjša raznolikost bakterij, ki se nahajajo v črevesni mikrobioti.
Se sprašujete, kako se lahko izognemo neprijetnostim, ki jih prinaša disbioza? Ključno je, da podrobno poznamo dejavnike, ki privedejo do nje. Med zelo pomembnimi sta prehrana in zdravila, ki so neizogibno del našega vsakdana.
Prehrana
Zdi se, da je urejena prehrana čudežno zdravilo za vse. O pomembnosti prehrane se res precej veliko govori, zato verjamemo, da niste presenečeni, da vpliva tudi na našo črevesno mikrobioto.
Pri vzpostavitvi delovanja črevesne mikrobiote nam že takoj po rojstvu pomaga materino mleko in nas varuje pred naselitvijo škodljivih mikrobov. Kasneje pa na sestavo črevesne mikrobiote vpliva vse, kar pojemo na dnevni ravni.
Prehrana, ki vsebuje veliko sladkarij, rdečega mesa, sladkorja in maščobe, lahko spremeni sestavo naše črevesne mikrobiote ter v kombinaciji s sedečim načinom življenja in prekomerno telesno težo velikokrat vodi v bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in lahko tudi alergijska obolenja.
Pravo nasprotje pa lahko ustvarimo, če uživamo hrano polno vlaknin. Te se nahajajo v sadju, zelenjavi, polnozrnati hrani in stročnicah. Znane so po sposobnosti preprečevanja zaprtja, a to ni njihova edina korist; je pa res, da lahko pri nekaterih izzovejo napenjanje ali napihnjenost. Prehrana polna vlaknin lahko pomaga pri ohranjanju zdrave telesne teže, preprečevanju nastanka sladkorne bolezni in bolezni srca.
Okužbe
Okužbe črevesja s škodljivimi mikroorganizmi, ki jih laično imenujemo trebušna gripa, strokovno pa akutni gastroenetritisi, običajno izjemno spremenijo razmerja v mikrobioti prebavil (pojavi se disbioza) in poškodujejo zaščitne plasti v črevesju ter vplivajo na prepustnost črevesnih celic. Tako pride do driske, bolečin v trebuhu in/ali celo bruhanja. Težave običajno izzvenijo v nekaj dneh ali celo urah, vendar pa se razmere v mikrobioti še nekaj časa ne uredijo.
Zato je poleg osnovnega ukrepa (primerne hidracije) dobro podpreti tudi črevesno mikrobioto (npr. s probiotičnimi sevi), da se razmerja uravnovesijo in osnovni vzrok obolenja, to je disbioza, odpravi.
Zdravila
Seveda nimajo vsa zdravila enakega vpliva na našo črevesno mikrobioto. Največ vpliva imajo protimikrobna zdravila, kot so antibiotiki, predvsem pa njihova večkratna in daljša uporaba. Podobne učinke pa ima tudi dolgotrajno jemanje protivnetnih zdravil za lajšanje bolečin (naproksen, ketoprofen itd.) in blokatorji protonske črpalke (pantoprazol, omeprazol itd.) s katerimi zaščitimo želodec pred prekomernim izločanjem želodčne kisline.
A na srečo obstajajo tudi zdravila, ki imajo pozitiven vpliv na črevesno mikrobioto. Primer so probiotiki, ki v črevesju spodbujajo rast koristnih bakterij in ponovno vzpostavljajo potrebno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi mikroorganizmi, in prebiotiki, ki hranijo mikrobioto (npr. laktuloza).
KAKŠNE SO LAHKO POSLEDICE DISBIOZE?
Na kratek rok lahko disbioza povzroči opazne težave, pogosteje pa so te težave tihe in morda za nas celo nepomembne. A je pomembno, da se jih zavedamo in spregovorimo tudi o resnejših zapletih, ki jih lahko nezdravljena disbioza povzroči na dolgi rok. Morda bo to za vas precej veliko presenečenje, a med resnejšimi obolenji najdemo tudi številna, ki jih običajno sploh ne bi povezali s črevesjem.
Črevesna obolenja
Samoumevno je, da porušena črevesna mikrobiota najprej prizadene črevesje. S tem pa črevesna mikrobiota izgubi svojo sposobnost, da se brani pred vdorom škodljivih mikroorganizmov. Ravno to pripelje do neprijetnih težav, kot so driska, napihnjenost in napenjanje, zaprtost, slabša prehranjenost telesa in sindrom razdražljivega črevesja, lahko celo kronične vnetne bolezni.
Čeprav se marsikomu zdi, da je vpliv disbioze omejen le na črevesje, temu ni tako.
Srčno-žilne bolezni
V medijih ste prav gotovo že zasledili, da so srčno-žilne bolezni glavni vzrok smrti povsod po svetu. Poleg genetskih dejavnikov na njihov razvoj vpliva tudi prehrana in pa celo črevesna mikrobiota oziroma stanje disbioze. Raziskave so pokazale, da v primeru pomanjkanja določenih koristnih bakterij, ki proizvajajo masleno amino kislino, prihaja do večjega pojava hipertenzije in ateroskleroze, dveh ključnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni.
Debelost
Mikroorganizmi, ki se nahajajo v črevesni mikrobioti, so tisti, ki nam pomagajo pri presnovi in vsrkavanju hranilnih snovi. Če je ta v stanju neravnovesja, ne more opravljati svojih običajnih funkcij. Na to temo so narejene tudi raziskave, ki kažejo, da je mikrobiota debelih ljudi manj raznolika ter da manjše število koristnih bifidobakterij pomeni večjo možnost za nastanek debelosti pri otrocih.
Alergije
Višja stopnja higiene, manjše družine in manjši stik s podeželskim življenjem so dejavniki, ki so pripeljali do večje alergijske občutljivosti. To imenujejo tudi alergijska hipoteza. Alergije prizadenejo 20 % zahodnoevropskega prebivalstva in so najpogostejše kronično obolenje v Evropi, ki je posledica napak v delovanju imunskega sistema. Tukaj se spet spomnimo na presenetljiv podatek, da 70 % našega imunskega sistem izhaja iz črevesja. Včasih celo pravimo, da črevesna mikrobiota trenira naš imunski sistem. Če uživamo preveč predelano hrano ali v presnažnem okolju, je raznolikost mikrobov majhna (disbioza!) in ˝trening˝ črevesnega imunskega sistema z mikrobi iz okolja slab. Zato se razvijejo preobčutljivi imunski odzivi na običajne ali nevarne tujke, ki zaidejo v naše telo, torej pojavijo se občutljivosti na alergene in razvoj alergijskih reakcij.
KAKO LAHKO PREPREČIMO DISBIOZO?
Črevesno mikrobioto lahko ohranjamo v ravnovesju z ustrezno prehrano ali pa z dodajanjem koristnih bakterij oziroma probiotikov. O prehrani smo že podrobneje spregovorili, sedaj pa je čas, da povemo več o probiotikih.
Dejstvo je, da ni vse, čemur v vsakdanjem pogovoru rečemo »probiotik«, to tudi v resnici. Probiotiki so natančno opredeljeni. To so živi mikroorganizmi, zaužiti v določeni količini, ki ugodno vplivajo na gostitelja.
Vendar pa mora probiotičen izdelek poleg tega zadostiti tudi drugim pogojem:
1. Mora biti varen za namen uporabe.
2. Njegova učinkovitost mora biti podprta z vsaj eno, dobro zasnovano človeško klinično preiskavo, ki pokaže pozitiven učinek na zdravje.
3. V produktu ostane sev živ v zadostni količini za zdravstvene učinke do konca roka uporabe.
4. Mora biti pravilno poimenovan in opisan.
– 40 LET ZAUPANJA VREDEN PROBIOTIK in POMOČ PRI DISBIOZI
Zdravila blagovne znamke Linex® so edina probiotična zdravila brez recepta v Sloveniji*, ki pomagajo ponovno vzpostaviti ravnovesje v črevesju.
vsebuje več kot 2 milijardi probiotičnih bakterij v eni kapsuli iz rodov bifidobakterij in laktobacilov, ki pomagajo ponovno vzpostaviti porušeno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v našem črevesju (kar strokovno imenujemo disbioza). Tako lahko zmanjšamo pogostnost in resnost blagih do zmernih prebavnih motenj, ki so posledica porušenega ravnovesja črevesne mikrobiote, in ohranja normalno stanje črevesja.
Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Linex® Forte vsebuje liofilizirane probiotične (mlečnokislinske) bakterije.
*Centralna baza zdravil II (dostopno na http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView, zadnji dostop 18. 3. 2022)
SI2203217150 Informacija pripravljena marec 2022
www.linex.si
Vsebino omogoča
Trøseid M in sod. EBioMedicine 2020;52:102649.
Preostali viri objavljeni na straneh:
https://www.linex-probio.com/sl/dobro-je-vedeti/disbioza-tiha-tezava
https://www.linex-probio.com/sl/dobro-je-vedeti/zakaj-potrebujemo-zdravo-ravnovesje
https://www.linex-probio.com/sl/izdelki/linex-forte
https://www.linex-probio.com/sl/dobro-je-vedeti/probiotiki-in-prebavni-sistem
