Modrostnih zob se že od nekdaj drži pridih skrivnostnosti. Zakaj nam sploh zrastejo, če od njih ni nobene koristi. Še več, v mnogih primerih jih morajo zobozdravniki odstraniti, saj povzročajo težave.
Za odgovor na to vprašanje moramo pogledati daleč v zgodovino. Naši zgodnji predniki so se prehranjevali s surovim mesom, oreščki, koreninami, surovim sadjem, jagodičevjem in podobnim. Niso poznali nožev, da bi hrano razrezali na manjše koščke in niso še vedeli, da jo lahko skuhajo na ognju. Zato so morali hrano žvečiti. Žvečenje pa je zahtevalo širšo čeljust in močne kočnike. Vsak zob je bil pomemben za preživetje v surovih razmerah. Tudi modrostni zob, ki je eden od treh kočnikov, ki imajo pomembno vlogo pri žvečenju hrane.
Večja čeljust, ki so jo imeli naši predniki, je takrat nudila dovolj prostora za rast modrostnih zob. Če na hitro zavrtimo čas več tisočletij naprej, pridemo do človeka, ki ni več jedel surove hrane. Iznašel je kuhanje, pečenje, nož, žlico, vilice … Nič več mu ni bilo treba z zobmi trgati surovega mesa in ga močno žvečiti, da bi ga lahko pogoltnil. Strokovnjaki so prepričani, da se je človeška čeljust skozi tisočletja zožila in zmanjšala prav zaradi načina priprave in uživanja hrane, ki ni več zahteval tako močnih zob in ugriza.
“Ko modrostni zobje zrastejo – večinoma se to zgodi med 18. in 25. letom, od tod tudi njihovo ime – lahko povzročijo težave.”
Manjša in ožja čeljust pa pomeni manj prostora za zobe. Ko modrostni zobje zrastejo – večinoma se to zgodi med 18. in 25. letom, od tod tudi njihovo ime – lahko povzročijo težave, saj v čeljusti ni več dovolj prostora za vseh 32 zob. Zgodi se lahko, da začnejo pritiskati na ostale zobe in jih premikati, lahko pa celo zrastejo znotraj dlesni (vraščen modrostni zob – na naslovni sliki) in sploh ne pogledajo na prosto. Druge težave, ki jih lahko povzročajo modrostni zobje, so še: povečana zobna gniloba, bolečina v čeljusti, tvorba cist in včasih celo tumorja pod dlesnimi.
Zobozdravniki priporočajo odstranitev modrostnih zob, tudi če ni težav
Tudi če modrostni zobje ne povzročajo težav, mnogi zobozdravniki priporočajo njihovo preventivno odstranitev. Ker se nahajajo povsem zadaj, jih pri čiščenju težje dosežemo z zobno ščetko, zato obstaja večja možnost, da se pri njih razvije karies ali še kaka hujša težava.
Kako poteka odstranitev modrostnega zoba
Odstranitev modrostnega zoba je sicer zahtevnejši poseg kot odstranitev kakšnega drugega lažje dostopnega zoba. Zaradi težke dostopnosti in globoke korenine je potreben kirurški poseg pri zobnem kirurgu, pa tudi okrevanje je daljše in bolj boleče kot po odstranitvi običajnega zoba.
Za odstranitev modrostnega zoba mora namreč zobni kirurg odstraniti tkivo okrog zoba oziroma v primeru vraščenega zoba, prerezati dlesen, da pride do zoba. Sledi odstranitev dela kosti v primeru, da je modrostni zob delno ali v celoti prekrit s kostjo, kar se v primeru vraščenega zoba rado zgodi.
Zobni kirurg nato z različnimi pripomočki loči zob od tkiv, ki ga obdajajo, da ga ‘zrahlja’ in pripravi na odstranitev. Sledi izvlek zoba, nato pa mora poskrbeti še za rano. V primeru vraščenega modrostnega zoba je vedno potrebno šivanje, sicer pa zobni kirurg glede na stanje po odstranitvi presodi, ali je uporaba šivov potrebna ali ne.
Odstranitev modrostnega zoba poteka v lokalni anesteziji (injekcija), v primeru močnega strahu ali nelagodja pa se lahko pacient odloči tudi za odstranitev v popolni anesteziji na stomatološki kliniki.
Odstranitev modrostnega zoba je sicer pogost in rutinski postopek z redkimi zapleti. Za čim hitrejše in uspešno okrevanje je pomembno dosledno upoštevati zobozdravnikova navodila, še posebej prvih 7 do 10 dni po posegu.
A.M.
