Človekova prepričanja imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju partnerske zveze. Koristna prepričanja spodbujajo realistična pričakovanja, medtem ko škodljiva prepričanja tlakujejo pot v razočaranje in nezadovoljstvo.
Prepričanja, ki jih prinesete v zvezo, vplivajo na vaše občutke do partnerja in vaše vedenje. Ta čustva in vedenje nato vplivajo na vaše misli.
Če ste na primer prepričani, da je pomembno prisluhniti, kakšne potrebe ima vaš partner, boste verjetno lažje poslušali partnerjeve težave in ukrepali, da bi mu olajšali življenje. Če pa nasprotno verjamete, da bi partner moral svoje potrebe zadržati zase, bodo vaši občutki in vedenje v času, ko se bo partner soočal s težavami, drugačni.
Predvidevanja in prepričanja, ki škodijo odnosu, se pogosto skrivajo pod površjem. Sprva se morda lahko zdijo celo koristna. Vendar pa natančnejši pogled razkriva, da so nekatera prepričanja za partnerski odnos vse prej kot dobra.
V nadaljevanju si oglejte 5 pogostih miselnih vzorcev, ki lahko škodijo odnosu, ter 5 drugih, koristnejših prepričanj.
1. Svojega partnerja moram osrečiti.
Vaša ravnanja vplivajo na občutke vašega partnerja in obratno. Veliko ljudi je prepričanih, da so odgovorni za srečo svojega partnerja ter da je njihova naloga, da ga razvedrijo, ko je njegovo razpoloženje na dnu.
Toda prepričanje, da ste odgovorni za partnerjevo srečo, na vas ustvari velik pritisk in lahko vodi v neprijetne občutke, ko vaša prizadevanja ne dosežejo želenega učinka. Poleg tega ima lahko vaše »rinjenje« v partnerja popolnoma nasproten učinek – stalno preverjanje, kako se počuti, lahko občuti kot pritisk in vsiljevanje.
Koristnejše prepričanje: svojega partnerja imam rad, vendar nisem odgovoren za njegova čustva.
2. Moj partner mora poskrbeti, da se dobro počutim v svoji koži.
Tako kot morda mislite, da ste odgovorni za občutke vašega partnerja, je vaše prepričanje lahko tudi, da je vaš partner odgovoren za vašo samopodobo.
Ta predpostavka lahko deluje na začetku razmerja, ko vam njegova naklonjenost vliva pozitivne občutke o sebi. Toda ko bo začetna zaljubljenost minila, boste sčasoma ugotovili, da vam odnos s partnerjem ne daje več samozavesti, ki jo iščete.
Vaša samopodoba ne more biti odvisna od vašega partnerja. Prav tako ne morete pričakovati, da bodo njegova čustva in dejanja vedno prispevala k dvigu vaše samozavesti, še posebej, če se partner kdaj ne bo strinjal z vami.
Koristnejše prepričanje: sam sem odgovoren za to, kako se počutim v svoji koži.
3. Vedno bi me moral prevevati občutek zaljubljenosti.
Mnogi ljudje kot merilo za ocenjevanje odnosa uporabljajo občutek zaljubljenosti. Če ste prepričani, da je zaljubljenost najpomembnejši kazalec stanja razmerja, boste nenehno preverjali, ali partner v vas še vedno vzbuja pozitivno vznemirjenost in ali še vedno hrepenite po tem, da bi bili ves čas z njim. Morda boste tudi zelo natančno spremljali, kakšni so partnerjevi občutki do vas.
A resnica o razmerjih je drugačna. Občutek zaljubljenosti – ki je nič drugega kot hormonska reakcija – sčasoma zbledi. Dolgotrajna ljubezen in naklonjenost ne pomenita vedno prisotnih »metuljčkov« ali močne privlačnosti.
Koristnejše prepričanje: moji občutki se bodo skozi čas spreminjali.
4. Razmerje bi moralo biti enostavno.
Dolgotrajna razmerja zahtevajo veliko truda obeh partnerjev. Gradnja močne in trajne vezi zahteva čas in delo. Vaše razmerje vas bo verjetno izzvalo, da rastete tudi skozi manj prijetne izkušnje, kot sta soočanje z lastno jezo ter opuščanje prepričanja, da je partner vaš rešitelj.
V vsakem razmerju pridejo tudi neprijetni trenutki, a prav skupno reševanje težav in prebijanje skozi težje čase lahko vašo zvezo še dodatno okrepi.
Koristnejše prepričanje: za ohranjanje kakovostnega razmerja sta potrebna čas in trud.
5. Ne smeva dovoliti, da se najino razmerje spremeni.
Mnoga škodljiva prepričanja izvirajo iz predpostavke, da se razmerje ne sme spremeniti. Seveda je pričakovano, da si ves čas želimo počutja in sreče kot na začetku. Toda razmerja se, enako kot posamezniki, skozi čas neizogibno spreminjajo. Začetna vznemirljivost je čudovita, a ni končno merilo kakovosti razmerja. Rast, čeprav včasih boleča, je nujna za osebnostni razvoj obeh partnerjev.
Koristnejše prepričanje: najino razmerje se bo nenehno razvijalo in raslo.
Vir: Psychology Today
