Marko Javornik nagovori zbrano občinstvo s primerom, ki je vsekakor stalnica tudi v našem vsakodnevnem življenju. Pravi, naj si predstavljamo, da nakupujemo v BTC centru in potem si zaželimo kavico na Starem trgu v centru Ljubljane. Kaj storimo? Usedemo se v avtomobil in se preprosto odpeljemo v center mesta. Govorec nato vpraša, ali si mogoče lahko zamišljamo, kako bi bilo, če bi preprosto v naše pametne telefone vtipkali našo želeno lokacijo, s tem pridobili več možnih transportov, ne da bi sploh potrebovali lasten avtomobil. Zakaj bi si mi to sploh želeli?
»Koliko pa ti daš za avto na mesec?«
Javornik pravi, da je razlogov za takšno odločitev lahko mnogo. Eden izmed njih je zagotovo finančni razlog. Ko je govorec iskal podatke za mesečne izdatke za avtomobil pri svojih prijateljih, je vedno dobil isti odgovor: “Dam tam nekje 100 evrov za gorivo.” Vendar je tukaj potrebno pogledati širšo sliko, kot je izguba vrednosti, stroški financiranja, obvezno zavarovanje, kasko zavarovanje, vzdrževanje, registracija, parkiranje, garaža.
Če vzamemo za primer avtomobila Clio ali Polo, katerih nakupna vrednost je 15.000 evrov, v prvih mesecih za avto ne damo samo 100 evrov ampak 500 evrov. Tudi kasneje, čez 10 ali 15 let, ta znesek ne pade pod 200 evrov na mesec. V Sloveniji smo leta 2015 imeli 1,1 milijona avtomobilov in točno toliko rent plačujemo po 200, 300, 500 evrov in več. »Koliko pa imamo denarja?« se vpraša govorec. V Sloveniji je tisti čas bilo zaposlenih 800 tisoč ljudi s povprečno plačo 1000 evrov. Na podlagi tega podatka plačujemo za avtomobile več kot za stanovanja, hrano ali karkoli drugega.
250 primerov otroške astme zaradi cestnega prometa
Drugi izjemno pomemben razlog je naše zdravje. Avto kupimo zato, da rešimo večino naših problemov glede prevoza. Kupimo ga zato, da se lahko odpeljemo na morje, da lahko gremo smučat, potem pa večino voženj delamo po mestu, kjer motorji z notranjim izgorevanjem niso zaželeni. Kot primer nam govorec navede, da se obnašamo tako, kot da bi kupili pohodniške čevlje in z njimi nato hodili po dnevni sobi. Kot primer vzemimo Ljubljano, kjer zaradi onesnaženega zraka izgubimo leto ali dve življenja. Seveda za takšne posledice ni vsega kriv zrak, je pa nedvomno prvi faktor. Pri otrocih do 17. leta lahko 250 primerov astme pripišemo cestnemu prometu.
Tretji razlog je prostor. Samo v Ljubljani je 140 tisoč avtomobilov plus 100 tisoč dnevnih migrantov, ki se vozijo v službo. Samo za to množico avtov potrebujemo za 400 nogometnih igrišč prostora. Tako mesto ni več namenjeno ljudem, ampak pločevini. Pri tem govorec poudarja, kako je lahko Ljubljana lep primer spremembe. Danes je center Ljubljane namenjen le pešcem, še 10 let nazaj pa se je tam gnetlo ogromno pločevine. Medtem ko govorec potuje po tujini, se z veseljem pohvali, kakšna je ureditev v Ljubljani, vendar se lahko tudi mi kaj naučimo iz tujine.
Po treh dneh ugotovil, da souporaba avtomobila ni bila najboljša ideja
Prva sprememba, pri kateri se lahko učimo iz tujine, je digitalizacija prevozov. To so digitalne platforme, ki poenostavijo in pocenijo prevoze. Platforma združi iskalce in ponudnike prevozov. Najbolj znana platforme je Uber, ki izvira iz San Francisca.
Drugi dober primer je Norveška, ki z jasno vizijo lahko zelo hitro spremeni strukturo avtomobilov, to tudi prebivalci sprejmejo. Leta 2015 je na Norveškem bilo že 20% električnih avtomobilov, v Sloveniji jih je pa bilo pod 1%.
Tretja možnost je car sharing v Berlinu, ki pa ga najdemo tudi povsod po svetu. V Berlinu je danes 5 tisoč avtomobilov, ki jih ljudje souporabljajo. Gre za koncept, da nisi lastnik avtomobila, ampak ga lahko uporabljajo vsi, tudi 50 ali 60 oseb na dan. V praksi se je pokazalo, da lahko en tak avtomobil nadomesti kar 10 lastniških avtomobilov.
Govorec omeni, da souporaba avtomobila ni nova ideja, saj se je že takšen način prakticiral pred 30 leti in tudi njegov prvi avtomobil v študentskih letih je bil v souporabi, kupila sta ga s sestro. Potreboval je natanko 3 dni, da je ugotovil, kako souporaba avtomobila pred 22 leti ni bila najboljša ideja. Ugotovil je tudi, da ima avto samo dve funkciji, in sicer prevoz od točke A do točke B, uporabljamo ga manj kot 1 uro na dan. Drugi del pa je, da preostalih 23 ur pločevina čaka na parkirišču, ampak ti vseeno zagotavlja, da boš mobilen, ko boš ti hotel. Pred 22 leti, ko še ni bilo mobilne tehnologije, se je resda bilo težko dogovoriti za določen čas uporabe, vendar dandanes se takšne stvari dajo bistveno bolje rešiti z digitalizacijo in informacijsko tehnologijo.
Slovo kupu pločevine in zastojem
V poletni šoli leta 2015 se je tako ekipa odločila, da bo ponudila študentom poseben izziv. Študentje so dobili nalogo, naj premislijo, kako bi bila videti Ljubljana, če bi začeli uporabljati samo informacijsko tehnologijo s souporabo vozil.
Za koncept so jim dali samo tehnologijo, ki je bila leta 2015 dostopna vsem. Študentje so tako izločili 240 tisoč vozil in jih nadomestili z 20 tisoč električnimi vozili, ki jih uporabljamo kot souporabo ali kot prevoze. Obdržali so javni prevoz, ga razširili, modernizirali, obdržali so kolesa, dodali električna kolesa in razširili dejavnost skozi celotno Ljubljano. Vse skupaj lahko nato povežemo v eno mobilno aplikacijo, ki omogoča multimodalno mobilnost.
Kaj to pomeni? Pomeni, da samo v pametni telefon vneseš, da želiš na Gornji trg, in že pridobiš različne kombinacije vseh možnih prevozov, ki obstajajo. Za primer so vzeli različne tipe ljudi, vzeli so študenta, upokojenko, družino, poslovneža in nekoga, ki pride v Ljubljano samo v službo. Vsi pridobijo tako finančno kot tudi skupinsko, saj odstranijo kup pločevine in zato je zastojev precej manj.
Govorec zaključi, da si želi, da bi v Sloveniji sprejeli trajnostno mobilnost kot ključno vrednoto ter da bi oblikovali takšno energijo, ki bi lahko obšla naše stare navade.
VIDEO: Marko Javornik na TEDx Ljubljana
Za TEDxLjubljana piše: Adrijana Kolar
